napisal

Bono v Sarajevu
28. 08. 2000 00.00
Pevec irske skupine U2 Bono Vox se je prejšnji teden mudil v Sarajevu, kjer je na tamkajšnjem 6. mednarodnem filmskem festivalu predstavil film Wima Wendersa Hotel za milijon dolarjev (The million dollar hotel). Bono je za film, v katerem glavni vlogi igrata Mel Gibson in Milla Jovovich, napisal glasbo, sodeloval pa je tudi pri scenariju filma. Na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu je bilo na sporedu 115 filmov iz 35 držav, med njimi Lepota po ameriško in Animal factory v režiji Steva Buscemija. Bono je v Sarajevu, kjer sta ga spremljali soproga in hčerki, že drugič. Prvič je prestolnico BiH obiskal v okviru svetovne turneje v letih 1997 in 1998. Bono je v Sarajevu znan predvsem po tem, da je obsodil nasilje srbskih sil nad prebivalstvom BiH med vojno med letoma 1992 in 1995.

Na MPF Prvačka pleh muzika
19. 08. 2000 00.00
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani se bo danes predstavila Prvačka pleh muzika. Prisluhniti jim bo mogoče v dveh nastopih, in sicer ob 11. uri na Prešernovem trgu in ob 17. uri na ljubljanskem gradu. Repertoar godbe je usmerjen v starejše, skoraj pozabljene skladbe s konca 19. in začetka 20. stoletja, ne manjkajo pa tudi Privškove in uspešnice drugih avtorjev. Skupina 35 glasbenikov iz Prvačine deluje pod mentorstvom Ladislava Leška, ki je tudi napisal priredbe za izvedene skladbe, dirigent ansambla pa je Bojan Planinšček.

Premiera musicla o Falcu
16. 08. 2000 00.00
V berlinskem gledališču bodo 23. septembra premierno uprizorili musical o pokojnemu avstrijskemu popzvezdniku Falcu z naslovom Falco Meets Amadeus. Osrednji del predstave, ki jo je napisal Burkhart Driest, bodo številni Falcovi hiti. Falcova skladba Rock me Amadeus je leta 1985 štiri tedne kraljevala na prvem mestu ameriške lestvice Billboard. Glasbenik je februarja leta 1998 umrl v prometni nesreči v Dominikanski republiki.

Tom Hanks bo sodeloval z Mendesom
12. 08. 2000 00.00
Britanski filmski režiser Sam Mendes, ki je bil za dramo Lepota po ameriško letos nagrajen tudi z večimi filmskimi nagradami oskar, bo z ameriškim igralcem Tomom Hanksom posnel svoj nasledjni film. Gre za akcijski film z naslovom Pot v pogubo (Road to Perdition), je sporočil filmski studio Dreamworks. Po besedah studia se zgodba filma odvija v Chicagu v času gospodarske depresije v 30. letih. Film govori o krutem gangsterju, ki se maščuje za smrt soproge in enega od sinov. Scenarij za film je napisal David Self, ki je prav tako sodeloval pri ustvarjanju Lepote po ameriško. Snemanje Poti v pogubo naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta.

Slovenca aretirana v Črni gori
11. 08. 2000 00.00
V Črni gori je Jugoslovanska vojska aretirala dva Slovenca, ki sta ob Skadarskem jezeru preživljala počitnice. 36-letni slovenski državljan je še v preiskovalnem zaporu, njegovo dekle pa so izpustili. Vest so potrdili tudi na našem zunanjem ministrstvu. To na željo staršev aretiranega javnosti o dogodku, ki se je zgodil že v nedeljo, ni obvestilo.

Umrl glasbenik Andrej Štrukelj
09. 08. 2000 00.00
V 91. letu starosti je v Ljubljani umrl priznani slovenski glasbenik, baritonist, pevski pedagog in dolgoletni član Slovenskega in Ribniškega okteta Andrej Štrukelj.

Umrl ameriški pisatelj William Maxwell
03. 08. 2000 21.17
Ameriški pisatelj in lektor pri časniku The New Yorker, William Maxwell, je umrl v 91. letu starosti. Po poročanju medijev je Maxwell umrl že v ponedeljek v svojem stanovanju na Manhattanu. V štirih desetletjih dela pri omenjenem časniku je Maxwell sodeloval s pisatelji, kot so John Updike, John Cheever, J.D. Salinger, Vladimir Nabokov, Mary McCarthy in Isaac Bashevis Singer. ''Ni veliko Billov Maxwellov,'' je v nekem intervjuju dejal Updike. ''Dober lektor je tisti, ki z vzpodbudo iz pisatelja vedno potegne najboljše. Maxwell je eden od njih.'' Poleg svojega dela za The New Yorker je Maxwell napisal šest romanov, tri zbirke kratkih zgodb in spomine, ki so izšli leta 1971 pod naslovom Predniki (Ancestors).

Michael J. Fox v boju s Parkinsonovo boleznijo
28. 07. 2000 08.58
Hollywoodski filmski zvezdnik Michael J. Fox (Nazaj v prihodnost, Vsi županovi možje) bo napisal knjigo o svojem boju s Parkinsonovo boleznijo. Fox je za ''New York Daily News'' dejal: ''Dolgo časa nisem hotel nikomur povedati za bolezen, ker sem se bal, da me bodo ljudje pomilovali.'' A javnost je njegovo odprtost sprejela z razumevanjem. Fox je oznanil svojo bolezen leta 1998, maja pa se je poslovil od televizije. Po napovedih naj bi Fox za knjigo od založbe Hyperion Press prejel tri ali štiri milijone dolarjev. Fox je ustanovil tudi sklad za pospeševanje raziskovanja Parkinsonove bolezni in finančno podporo obolelim.

Roberto Benigni bo Pinocchio
27. 07. 2000 15.46
Italijanski filmski igralec Roberto Benigni, ki je bil za film Življenje je lepo nagrajen tudi z več oskarji, se bo v svoji naslednji filmski stvaritvi posvetil zgodbi Ostržka. Filmsko zgodbo bo posnel po istoimenski knjigi Carla Collodija. Scenarij bo napisal njegov dolgoletni sodelavec Vincenzo Cerami, v filmu o Ostržku pa bo sodelovala tudi Benignijeva soproga, igralka Nicoletta Braschi. Benigni je italijanskim medijem med drugim povedal, da si že leta, morda celo od rojstva želi, da bi mu ''zrastel nos''. Igralec pa se tudi sicer primerjal s ''Pinochhiom'', ki mu je nos zrastel vsakič, ko se je zlagal. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo začeli snemati film.

Drevi Pasijon po Janezu
27. 07. 2000 11.23
V okviru 48. mednarodnega poletnega festivala bo drevi ob 20.30, na predvečer 250-letnice smrti skladatelja Johanna Sebastijana Bacha v Frančiškanski cerkvi norveški ansambel Oslo Baroquesoloists z dirigentom Šalevom Ad-Elom in belgijskim solistom Guyjem de Meyjem izvedel Bachov Pasijon po Janezu.

Mick Jagger napisal scenarij
23. 07. 2000 13.15
Pevec legendarne rock skupine Rolling Stones Mick Jagger je napisal scenarij za film o industriji rock'n'rolla v 60. in 70. letih, ki ga bo po navedbah Jaggerjevega tiskovnega predstavnika morda posnel ameriški režiser Martin Scorsese. Film naj bi nosil naslov The Long Play (Dolga igra), glavno vlogo pa bi lahko odigral britanski igralec Jude Law, ki je prejel nominacijo za oskarja za vlogo v filmu Nadarjeni gospod Ripley.

Umrl skladatelj Pierre Petit
03. 07. 2000 10.34
V starosti 78 let je v pariški bolnišnici umrl francoski skladatelj in glasbeni kritik Pierre Petit, je sporočila njegova družina, ki pa ni navedla vzroka smrti. Petit je bil zadnjih 25 let glasbeni kritik pri francoskem dnevniku Le Figaro, od leta 1963 do lani pa je dirigiral v eni od pariških glasbenih šol. Napisal je tudi nekaj glasbenih del, med drugim opereto Maršal brez sramu, ter glasbo za številne balete in klavir. V 60. in 70. letih je delal tudi na državni radioteleviziji, kjer je bil urednik za klasično, kasneje pa še za komorno glasbo.

Risbe Gorana Horvata v Beogradu
23. 06. 2000 21.02
V beograjski Galeriji 73 so sinoči odprli razstavo likovnega ustvarjalca iz Slovenije Gorana Horvata. S toplimi besedami ga je pozdravil znani beograjski likovni kritik, profesor zgodovine umetnosti, filmski režiser in publicist Djordje Kadijevič, ki je tudi napisal predgovor za razstavni katalog. Horvat je galeriji v znak zahvale podaril eno svojih slik, kar so navzoči tako kot Kadijevičev nagovor toplo pozdravili. Goran Horvat je s svojimi risbami gostoval v Beogradu že leta 1998 v Mestni knjižnici, za STA pa je med drugim povedal, da se veseli vsakega novega srečanja z beograjskimi ljubitelji slikarstva.

LGL z razširjenim programom
21. 06. 2000 14.48
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) se bo prihodnjo sezono 2000/01 predstavilo z razširjenim programom, saj bodo imeli namesto dosedanjih štirih premier na sezono prihodnjo sezono devet premier. Od tega pet na velikem in štiri na malem odru. Ena izmed njih je namenjena tudi starejšim, obiskovalci LGL pa bodo prihodnjo sezono lahko med drugim obiskali tudi dobrodelni koncert in igralnico na Odru pod zvezdami, ki ga bodo predvidoma odprli decembra, ter si ogledali še gostujoče predstave in ponovitve najboljših predstav z letošnje sezone. Na današnjem srečanju z novinarji so predstavniki LGL opozorili tudi na potek izobraževanja v Gledališko-lutkovnem studiu in na kratko predstavili priprave na svetovni festival Lutke 2000.

Umrl francoski pisatelj Jules Roy
15. 06. 2000 14.30
V 92. letu starosti je preminil francoski pisatelj Jules Roy, ki je napisal več kot 50 gledaliških del, esejev, avtobiografij in romanov. Za roman ''La vallee heureuse'' je leta 1946 prejel nagrado Renaudot. Leta 1958 je prejel tudi nagrado za književnost Francoske akademije.

Wes Craven napisal prvi roman
09. 06. 2000 11.03
Ameriški filmski režiser Wes Craven, znan po triologiji grozljivk Krik, je napisal svoj prvi roman. Kot je v v pogovoru za revijo TV Movie povedal ta 60letnik, naj bi zgodbo romana z naslovom Fountain Society na filmsko platno prensel studio režiserja Stevena Spielberga DreamWorks. Sicer pa sta samo prva dva dela iz serije Krik v ZDA zaslužila več kot 200 milijonov dolarjev, medtem ko je treti del prislužil še dodatnih 88 milijonov dolarjev.

John Malkovich snema na Portugalskem
07. 06. 2000 13.58
Ameriški igralec John Malkovich je na Portugalskem začel snemati svoj prvi film z naslovom Pasos de Baile (Plesni koraki). Gre za triler o dejavnosti perujskega gverilskega gibanja Sendero Luminoso.

Umrl eden vodilnih iranskih piscev
07. 06. 2000 13.32
V teheranski bolnišnici je v 64. letu starosti umrl pisatelj Houshang Golshiri, ki velja za najpomembnejšega sodobnega iranskega romanopisca. Golširi je prvo zbirko kratkih zgodb napisal v poznih 60. letih.

V Zagrebu razstava del Jožeta Plečnika
07. 06. 2000 08.09
Pod pokroviteljstvom slovenskega predsednika Milana Kučana, hrvaškega predsednika Stipeta Mesića in češkega predsednika Vaclava Havla so sinoči v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt odprli razstavo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika z naslovom Arhitektura za novo demokracijo. Odprla sta jo predsednika Kučan in Mesić, medtem ko Havla na odprtju ni bilo zaradi nedavne operacije.

Kozinova nagrada za skladatelja Srebotnjaka
05. 06. 2000 17.16
Slovenskemu komponistu Alojzu Srebotnjaku so na Društvu slovenskih skladateljev danes izročili letošnjo Kozinovo nagrado za njegov zaokrožen skladateljski opus. Stanovsko nagrado je lavreatu predal predsednik društva Marko Mihevc.

Je Drakula irskega porekla?
29. 05. 2000 21.27
Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.

Muzikal o Frančišku Asiškem
23. 05. 2000 15.46
Prihodnjo nedeljo bodo v mestu Assisi v osrednji Italiji premierno uprizorili muzikal o Frančišku Asiškem. V predstavi, katere produkcija je stala 24 milijonov mark, bo nastopil ansambel novoustanovljenega Liričnega gledališča. Za predstavo so v rojstnem mestu ustanovitelja reda frančiškanov postavili celo novo gledališko stavbo. Besedilo je delo italijanskega avtorja Vincenza Ceramija, ki je z oskarjevcem Robertom Benignijem napisal scenarij za film Življenje je lepo. Pobudo in sredstva za projekt je dal ameriški podjetnik in Frančiškov privrženec Richard Leach. Dve uri dolg muzikal, ki ga izvaja 33 italijanskih umetnikov, naj bi bil na sporedu najmanj pet let.

Ukinjanje srbske svobode
22. 05. 2000 20.53
Nocoj bo že šesta noč demonstracij, na katerih srbska opozicija že od prejšnje srede protestira proti Miloševićevemu režimu. Režim zdaj grozi, da bo še ta teden sprejel zakon o prepovedi terorizma, s katerim naj bi popolnoma onemogočili delo tistim neodvisnim medijem, ki kljub oviram še delujejo, predvsem pa naj bi močno omejil delovanje opozicije.

Tykwer bo režiral film po knjigi Kieslowskega
22. 05. 2000 11.33
Nemški režiser Tom Tykwer, ki je zaslovel s filmom Teci Lola, teci bo svoj prvi film v angleškem jeziku z naslovom Haeven (Nebesa) posnel po knjigi, ki jo je napisal pokojni poljski režiser in pisec Krzysztof Kieslowski. Tykwer bo sodeloval s ameriško produkcijsko hišo Miramax.

Trojka, trojkica - komedija Alfonsa Kumerja
14. 05. 2000 14.03
Celjsko gledališče Dva obraza bo drevi, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, premierno uprizorilo komedijo Trojka, trojkica. Odrsko delo Alfonsa Kumerja je nova vrsta komedije, ki ne obravnava politične, ampak socialno plat življenja običajnih ljudi, je veseloigro označil režiser Miha Alujevič. V Trojki bodo zaigrali Borut Alujevič, Anica Kumer, Drago Kastelic, Bojan Umek, Niko Krajnc Kus, Alenka Tetičkovič in Anica Milanovič.

Podelili nagrado Asturijski princ za komunikacije
11. 05. 2000 12.40
Italijanski pisatelj Umberto Eco je prejel prestižno špansko nagrado Asturijski princ za komunikacije za leto 2000, je sporočila žirija istoimenskega sklada. Žirija se je za italijanskega pisatelja in semiologa odločila soglasno. 68-letni Eco je znan predvsem po svojem romanu Ime rože. Po študiju filozofije leta 1954 je napisal na desetine knjig ter esejev na področju novinarstva in medijev, pa tudi študije na področju semiologije. Nagrado Asturijski princ podeljujejo vsako leto za dosežke posameznikov, delovnih skupin in ustanov na področju znanosti, tehnike, kulture in sociale na mednarodnem prizorišču. Razdeljena je na osem različnih kategorij, in sicer komunikacije, umetnost, družbene vede, literatura, znanost, mednarodno sodelovanje, skladnost in šport. Za nagrade, pospremljene s po 30.000 evri, se je letos potegovalo več kot 260 kandidatov iz 47 držav.

Nove knjige v zbirki Sidro
10. 05. 2000 16.51
Pri založbi Družina so izšle tri nove knjige v zbirki Sidro. Štiri kratke razprave o štirih naravnih krepostih filozofa Jozefa Pieperja je prevedel Janez Zupet, izšle pa so v dveh knjigah z naslovoma Razumnost in pravičnost ter Srčnost in zmernost. Tragedijo znanega grškega odrskega filozofa Evripida z naslovom Heraklova blaznost pa je prevedel Brane Senegačnik, ki je h knjigi napisal tudi komentar in spremno besedo.

Godot spet v ljubljanski Drami
10. 05. 2000 09.49
Ljubljanska Drama bo jutri, na velikem odru več kot tri desetletja po prvi premieri - v sezoni 1967/68 jo je tu zrežiral France Jamnik - uprizorila klasično delo evropske avantgarde, igro Čakajoč na Godota, ki jo je Samuel Beckett napisal leta 1948.

Konsalik je imel svojega pisca
07. 05. 2000 17.00
Pisatelj Heinz G. Konsalik je imel v zadnjih letih svojega življenja, ko je imel že hud diabetes, pisca, ki je pisal zanj, t.i. ghostwriterja. Kot je ugotovila nemška revija Focus, se ''nevidni'' pisec imenuje Peter Heim, star je 76 let in živi na Mallorci. Ko se je Konsaliku stanje poslabšalo in je moral v bolnišnico, je gradivo obdelal Heim, Konsalik pa je lahko izpolnil zahteve pogodbe. Glede Konsalikovega 150. romana z naslovom Po naročilu tigra je Heim pojasnil, da je sprejel gradivo in napisal knjigo. Pisanje Focusa je potrdila tudi Konsalikova hči Dagmar: ''Ko je bil oče zelo bolan, napornih raziskav ni mogel več opraviti sam.'' Konsalik je umrl lani oktobra v 78. letu starosti.

Claudia Cardinale doživela gledališki krst
05. 05. 2000 15.35
Filmska igralka Claudia Cardinale (62) je pred dnevi v Parizu doživela še gledališki ognjeni krst. Italijanska igralka je nastopila v delu La Veneziana (Benečanka), v katerem je odigrala vlogo strastne vdove, ki se nesmrtno zaljubi v nekega mladeniča. Delo je napisal nek neznan italijanski pisec v 16. stoletju, na sporedu gledališča Rond-Point na Elizejskih poljanah pa bo do konca meseca.