naroda
Mula Omar begunce poziva k vrnitvi
26. 09. 2001 00.00
Vrhovni voditelj talibanov, mula Mohamed Omar, je vse Afganistance, ki so iz strahu pred morebitnim povračilnim napadom ZDA pobegnili iz države, pozval, naj se vrnejo na domove.
Priprave ZDA na povračilne ukrepe
22. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush se je s svetom za nacionalno varnost prek videokonference pogovarjal o nadaljnji strategiji operacije boja proti terorizmu. V Pentagonu medtem pripravljajo ukaz za novo namestitev ameriških sil, pri čemer je potreben le še podpis ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda.
Sabor o meji čez teden dni
19. 09. 2001 00.00
Hrvaški sabor, ki je začel z jesenskim zasedanjem, se bo o predlogu sporazuma o meji s Slovenijo pogovarjal prihodnji teden.
V Pentagonu našli črni skrinjici
15. 09. 2001 00.00
Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Kriv je Zahod!
10. 09. 2001 00.00
Miloševićeva soproga Mira Marković je v intervjuju za britansko televizijo BBC World poudarila, da je za prelivanje krvi na Balkanu kriva umazana politika Zahoda, kasneje pa izgubila potrpljenje in odvihrala s snemanja.
Rupel na srečanju v Genvalu
10. 09. 2001 00.00
Neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU in njihovih kolegov iz držav kandidatk v Genvalu se udeležuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Umor ministra zasenčil praznik
09. 09. 2001 00.00
Praznovanje desete obletnice samostojnosti bivše sovjetske republike Tadžikistan je azsenčil atentat na tamkajšnjega ministra za kulturo.
Nato ni cilj, temveč pot!
09. 09. 2001 00.00
Obrambni minister Anton Grizold je na srečanju partizanov in prebivalcev Bele krajine kot najpomembnejša dogodka izpostavil 60-letnico OF in 10. obletnico slovenske osamosvojitve.
Šaron nasprotuje srečanju
07. 09. 2001 00.00
Izraelski premier Šaron je zunanjemu ministru Peresu omejil pooblastila za prihodnji teden načrtovane pogovore s palestinskim voditeljem Arafatom.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Napredek na pogajanjih
12. 07. 2001 00.00
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Zavrnjeni predlogi albanskih strank
11. 07. 2001 00.00
Pogovori o spremembah makedonske ustave so se končali brez uspeha, potem ko vodje najpomembnejših makedonskih strank niso pristali na predloge albanskih strank o radikalni reformi ustave. Voditelji albanskih strank vztrajajo pri zahtevi, da se albanski manjšini v ustavi prizna status naroda, albanščina pa razglasi za uradni jezik. Albanska skupnost prav tako zahteva svojo lokalno policijo, služenje vojaškega roka v rojstnem kraju in visokošolsko izobraževanje v materinem jeziku.
Razprava o vključevanju v EU in Nato
11. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Rupel se je z veleposlaniki držav članic Evropske unije pogovarjal o njeni prihodnosti in vključitvi Slovenije vanjo. O tej temi, in o vključitvi v zvezo Nato pa so se v parlamentu posvetovali tudi poslanci in ministri.
Sprejet mirovni načrt
10. 07. 2001 00.00
Voditelji dveh najpomembnejših albanskih strank v Makedoniji so sprejeli mirovni načrt, ki so ga predlagali predstavniki mednarodne skupnosti za končanje krize v državi, je po pogovoru z voditelji makedonskih in albanskih strank v Skopju izjavil odposlanec Evropske unije za Makedonijo Francois Leotard. Pogovore je označil kot zelo konstruktivne in izrazil optimizem glede napredka pogajanj med sprtima stranema.
Svečano v Mariboru in Zasavju
07. 07. 2001 00.00
Na slovesnosti, ki so jo v rekreacijskem parku ob Dravi organizirali mestni in krajevni odbor Zveze borcev, veteranski organizaciji Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo ter Turistično društvo Limbuš, se je zbralo blizu 3.000 ljudi, med njimi tudi mariborski župan Boris Sovič, rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, več poslancev, številni borci NOB, delegacija Zveze koroških partizanov z avstrijske Koroške in veterani vojne za Slovenijo.
Rupel v Moskvi
06. 07. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.
Dan ameriške neodvisnosti
04. 07. 2001 00.00
Američani danes praznujejo Dan neodvisnosti. Večina Američanov bo največji državni praznik proslavila na običajen način, s paradami, ognjemeti, predvsem pa družinskimi pikniki z obilico ameriških specialitet kot so hamburgerji in hot-dogi.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Opozicija slavi 10. obletnico osamosvojitve
24. 06. 2001 00.00
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je nocoj slavnostna prireditev ob 10.obletnici osamosvojitve, ki jo pripravlja Koalicija Slovenije.
Končana 15. Premska srečanja
17. 06. 2001 00.00
Na Premu pri Ilirski Bistrici so se v soboto zvečer končala 15. Premska srečanja, ki jih pripravlja Združenje književnikov Primorske v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ilirska Bistrica. Na premskem gradu so se zbrali književniki z obeh strani meje, saj Združenje primorskih književnikov povezuje slovenske literate iz Slovenije in Italije. Z razmišljanjem na temo Glas korenin: Prekinitev na zvezah! (Razmejitvene črte v nas in izven nas) je nastopil Filibert Benedetič, nekdanji direktor slovenskih kulturnih programov na sedežu RAI v Trstu in sedanji predsednik SSG v Trstu. Razčlenil je položaj slovenske besede in slovenskega človeka v Italiji ter povezave in njihovo pomanjkanje med matičnim narodom in slovensko manjšino v Italiji. Dotaknil se je tudi vprašanja slovenske identitete ter se zavzel za ohranitev duhovnih vrednot slovenskega naroda in zaščito narodnih manjšin.
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Kučan s srednjeevropskimi predsedniki
09. 06. 2001 00.00
V italijanskem kraju Verbania ob jezeru Lago Maggiore se bo danes končalo osmo srečanje predsednikov srednjeevropskih držav. Letošnjega srečanja, katerega gostitelj je italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, se udeležuje štirinajst predsednikov, med njimi tudi predsednik Slovenije Milan Kučan.
Zbornik o pripravah na osamosvojitveno vojno
07. 06. 2001 00.00
Na slovesnosti ob 10. obletnici vojne za Slovenijo so danes na obrambnem ministrstvu (MORS) predstavili tretjo številko Zbornika vojaške zgodovine in odprli razstavo fotografij Osamosvojitev Slovenije 1991. Zbornik je pripravil Center za vojaško-zgodovinsko dejavnost v Slovenski vojski, v njem pa so zbrani prispevki tedanjih akterjev o pripravah na osamosvojitveno vojno spomladi 1991. Kot je ob tej priložnosti dejal državni sekretar na MORS Milan Jazbec, se ne sme pozabiti teh zgodovinskih dogodkov, saj so pomembni za identiteto naroda in omogočajo graditev na že doseženem.
Dvanajst let po Tiananmenu
04. 06. 2001 00.00
Matere žrtev pokola na pekinškem Trgu nebeškega miru so pred današnjo 12. obletnico krvave zadušitve prodemokratičnega gibanja zahtevale ponovno preučitev uradne razlage dogodkov iz leta 1989. Medtem se kitajske oblasti trudijo, da bi preprečile kakršne koli žalne slovesnosti ob obletnici incidenta. Vojska je, tako uradni Peking, upor zatrla, ker je bila ogrožena nacionalna varnost Kitajske.
Razstava o osamosvojitveni vojni
30. 05. 2001 00.00
V prostorih Centra za vojaškozgodovinsko dejavnost (CVZD) Slovenske vojske v Ljubljani so ob deseti obletnici osamosvojitve odprli razstavo Vojna za Slovenijo 1991. Z razstavo želijo prispevati k ohranjanju spomina na pomembno obdobje slovenskega naroda in k počastitvi desete obletnice vojne za Slovenijo. Kot je ob odprtju dejal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, je Slovenija v tedanjih razmerah optimalno izkoristila svojo zgodovinsko priložnost. Pogoj za to sta bili enotnost slovenskega političnega vodstva in opora na civilno strukturo in prebivalstvo, brez česar po njegovem mnenju samostojne države ne bi bilo. Po Bavčarjevih besedah se je Slovenija ne samo izvlekla iz balkanskega kotla, ampak tudi pridružila skupnosti svobodnih evropskih narodov.
Volitve za župane v Italiji
27. 05. 2001 00.00
V Italiji poteka drugi krog lokalnih volitev v 77 občinah. Novega župana bodo izvolili v več manjših mestih, pa tudi v Rimu, Neaplju in Torinu. Tako za levico kot za desnico bodo volitve pomembne - za prvo bi zmaga v drugem krogu lokalnih volitev vsaj deloma odtehtala poraz na nedavnih parlamentarnih volitvah, Berlusconi pa bi tudi želel zmago na parlamentarnih volitvah še potrditi.