naroda

Parada ob obletnici ruske zmage

09. 05. 2001 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin si je danes na moskovskem Rdečem trgu ogledal vojaško parado, ki so jo pripravili ob 56. obletnici vojaške zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. Po besedah Putina je bila to velika zmaga velikega naroda, zmaga pravičnosti nad zlom in nasiljem, zmaga svobode nad suženjstvom, v novem stoletju pa je zmaga le še pridobila na pomenu. Vojaške enote je letos prvič v ruski zgodovini pregledal obrambni minister v civilu, Sergej Ivanov.

V Trstu proslavili 60-letnico OF

30. 04. 2001 00.00

Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.

Dan upora proti okupatorju

27. 04. 2001 00.00

Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.

Dan upora proti okupatorju

27. 04. 2001 00.00

Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju. Predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Dolničar je ob prazniku, ki obeležuje 60 let ustanovitve osvobodilne fronte in 10-letnico slovenske državnosti, za 24 ur povedal: "Presoja pomena teh dveh dogodkov s primerne časovne oddaljenosti samo potrjujeta njuno skupno sporočilnost, ki vsebuje tako program osvobodilne fronte, sprejet v surovem času tuje okupacije, kot program naše državne osamosvojitve, ki je sledila očitni nemoči nekdanje skupne države, da bi uspešno reševala odnose med njenimi konstitutivnimi deli na demokratičnih in enakopravnih temeljih."

ZZB NOB podelila priznanje Kučanu

26. 04. 2001 00.00

Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.

Cook opozarja črnogorsko vlado

25. 04. 2001 00.00

Britanski zunanji minister je v Podgorici ponovno poudaril nujnost dialoga z Beogradom ter očitno razdeljenost črnogorskega naroda glede vprašanja samostojne države, kar bi lahko ob predčasnem referendumu v državi sprožilo hude konflikte. "Prihodnost Črne gore in njenih sosedov temelji na čim boljši povezanosti z Evropo, zato menimo, da imamo pravico zahtevati od Črne gore in Srbije, naj rešujeta to vprašanje z dialogom, spremembe pa izvajata soglasno," je poudaril Cook.

Županova Micka v Kranju

21. 04. 2001 00.00

V Prešernovem gledališču Kranj je bila premiera Linhartove komedije Županova Micka, ki je nastala v režiji Vita Tauferja. Ta želi v uprizoritvi preveriti ikonografijo slovenstva, saj smo se prav skozi Matička in Micko ter njuno nacionalno vsebino skozi stoletja neprestano identificirali in reflektirali. Prav tako želi Taufer v tokratni uprizoritvi po več kot dvesto letih odgovoriti na vprašanje slovenske identitete, znotraj katere se kaže razvoj, značaj pa tudi šege in specifika slovenskega naroda.

Flisar ogorčen nad odločitvijo DZS

03. 04. 2001 00.00

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar je ob ukinitvi knjižnega programa pri DZS v izjavi z naslovom Virus na pohodu izrazil ogorčenje nad založniško politiko Drznih znanilcev sprememb. Njihova odločitev je po Flisarjevem mnenju svojevrstna prelomnica na samomorilski poti slovenskega naroda v brezdušni provincializem.

Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo

03. 03. 2001 00.00

Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.

Napoved umika Hrvatov iz vlade BiH

01. 03. 2001 00.00

Hrvaški član skupnega predsedstva BiH Ante Jelavić je včeraj napovedal, da se bodo Hrvati umaknili z oblasti v Federaciji BiH. "Naj bo jasno: od danes je Federacija BiH bošnjaška nacionalna entiteta brez Hrvatov," je povedal Jelavić na protestnem shodu, ki so ga priredili v kraju Busovača, 40 kilometrov zahodno od Sarajeva, zaradi nedavne obsodbe bosanskih Hrvatov Maria Čerkeza in Daria Kordića na haaškem sodišču. Jelavić je še napovedal, da bo hrvaški narodni zbor 3. marca sprejel odločitve o zaščiti pravic hrvaškega naroda v BiH.

Bagdad postavil pogoje za sodelovanje

28. 02. 2001 00.00

Uradni Bagdad je na pogovorih z ZN, ki so v ponedeljek in torek potekali v New Yorku, postavil pet pogojev za sodelovanje pri kakršnikoli pobudi v zvezi s sankcijami ZN proti Iraku. Po poročanju iraškega dnevnika As-Saura Bagdad med drugim zahteva ukinitev območij prepovedi letenja, popolno ukinitev embarga, oblikovanje demilitariziranega območja na Bližnjem vzhodu, vključno z Izraelom ter spoštovanje suverenosti Iraka in nevmešavanje v njegove notranje zadeve s strani ZDA.

Tudi desničarji proti globalizaciji

25. 02. 2001 00.00

V konferenčni dvorani tržaške železniške postaje je sinoči pod naslovom "Trst kot vrh italijanstva v srednji Evropi: ideje in načrti proti globalizaciji" potekal posvet proti globalizaciji, ki ga je priredilo italijansko skrajnodesničarsko gibanje Forza Nuova (Nova sila - NS). To gibanje je napovedovalo tudi manifestacijo in povorko proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in je nanjo povabilo skrajnodesničarska gibanja iz cele Evrope, a so oblasti shod prepovedale. Niso pa prepovedale omenjenega posveta, saj je šlo za zasebno pobudo v zaprtem prostoru. Posvet je nadzorovalo veliko število pripadnikov policije in orožnikov.

Dogovor o poteku meje

16. 02. 2001 00.00

ZRJ in Makedonija sta se po več letih pogajanj sporazumeli o poteku meje med državama. Jugoslovanski pogajalec Radojko Bogojević je v Skopju dejal, da s tem v odnosih med ZRJ in Makedonijo ni več spornih vprašanj. Mešana strokovno-diplomatska komisija je namreč dokončno uskladila predlog sporazuma o meji, ki ga bosta jugoslovanski in makedonski predsednik Vojislav Koštunica in Boris Trajkovski podpisala na vrhu o JV Evropi 23. februarja v Skopju. Pred tem bosta predlog sporazuma obravnavali še vladi obeh držav, parafirala pa zunanja ministra.

Bojkot članov HDZ v BiH

14. 02. 2001 00.00

Glavni odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) v BiH (HDZ BiH) je na današnji seji stranke v Mostarju odločil, da bodo člani stranke bojkotirali oblikovanje oblasti na ravni entitet in države. Odbor se je za to odločil, ker meni, da oblikovanje oblasti trenutno poteka v nasprotju z Daytonskim mirovnim sporazumom in v škodo hrvaškega naroda v BiH. Odbor HDZ BiH je od podpisnikov Daytonskega sporazuma, še posebej od Hrvaške kot enega od porokov za izvajanje sporazuma, zahteval, da se razišče to enostransko in neustavno spreminjanje sporazuma.

Za pravice manjšine

12. 02. 2001 00.00

Osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture z naslovom Neiztrohnjeno srce, ki so jo v Trstu pripravile krovne kulturne organizacije Slovencev v Italiji pod pokroviteljstvom osrednjih manjšinskih krovnih organizacij, je minila v znamenju zaščitnega zakona, o katerem poteka razprava v italijanskem senatu. Osrednji govorniki na proslavi so izrekli prepričanje, da bodo italijanski senatorji vendarle našli voljo za odobritev zakona. Zakon namreč manjšina potrebuje, bistveno je priznanje in bistvena so jamstva, ki jih daje. Številni pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so se udeležili proslave, so ob tej priložnosti imeli tudi možnost podpisovati peticijo v zvezi s pravicami evropskih manjšin.

Mirovna pogajanja se nadaljujejo

31. 01. 2001 00.00

Izraelci in Palestinci so na nedavnih mirovnih pogajanjih v egiptovskem letovišču Taba, ki so jih prekinili v soboto, premostili največja nesoglasja, danes piše izraelski časnik Maariv, ki se sklicuje na visokega izraelskega predstavnika. Ta naj bi med drugim potrdil, da so se Palestinci na pogajanjih v Tabi praktično odpovedali zahtevi po vrnitvi 3,7 milijona palestinskih beguncev na izraelsko ozemlje.

Pahor za hitrejše sprejemanje zakona

26. 01. 2001 00.00

Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je danes v Rimu sestal z Nicolo Mancinom, predsednikom italijanskega senata, ki bo 1. februarja začel plenarno razpravo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kot je po pogovorih povedal Pahor, ga Mancinova pripravljenost, da čimprej pospeši postopek sprejemanja zakona, navdaja z zmernim optimizmom. Danes je sogovornika spomnil, da Italija še nikoli ni bila tako blizu možnosti, da pravno uredi zaščito slovenske manjšine, zato bi bilo razočaranje toliko večje, če zakon ne bi bil potrjen v senatu.

Srečanje Slovenske skupnosti

19. 01. 2001 00.00

Stranka Slovenske skupnosti bo drevi na Plešivem pri Krminu pripravila tradicionalno novoletno srečanje, na katerem se bodo zbrali predstavniki slovenske manjšine v Italiji, pa tudi predstavniki večinskega italijanskega naroda in matične domovine. Častni gost srečanja bo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, so potrdili na MZZ.

Odzivi na sojenje Plavšićevi

12. 01. 2001 00.00

"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.

Poljski Konrad Wallenrod v slovenščini

12. 01. 2001 00.00

Slovenska matica in Društvo slovensko - poljskega prijateljstva sta s pomočjo založnika, agencije za kulturo in izobraževanje Belard iz Ljubljane, slovenskemu bralcu te dni ponudila prevod romantične pesnitve poljskega pesnika in publicista Adama Mickiewicza z naslovom Konrad Wallenrod. V slovenščino je delo prevedla Rozka Štefan, ki je napisala tudi spremno besedo.

KHD proti razširjanju slovenščine

01. 01. 2001 00.00

Koroški Heimatdienst (KHD) je v današnjem sporočilu za javnost napovedal, da bo v letu 2001 okrepil "boj proti kolektivni krivdi in odgovornosti naroda za nacistične zločine ter s tem povezanimi milijardnimi odškodninskimi zahtevki". Poleg tega je napovedal, da bo na avstrijskem Koroškem nasprotoval vsem poskusom za razširitev slovenščine kot uradnega jezika in namestitev dvojezičnih krajevnih tabel na podlagi ozemeljskega načela.

Kučanova novoletna poslanica

31. 12. 2000 00.00

Časi so zahtevni, so tudi trdi, za marsikoga negotovi, a tudi vzpodbudni. Z znanjem, marljivostjo, vztrajnostjo ter dobro voljo je mogoče uspeti, naj gre za šolo, delo, dostojen dohodek in zadovoljno družino, a malo sreče je pri tem dobrodošlo. Praznični večer namenjamo sebi, svojim prijateljem in znancem ter tudi vsem tistim, ki jim je bilo to leto naklonjeno manj, kot so pričakovali, je v novoletni poslanici državljankam in državljanom med drugim zapisal predsednik države Milan Kučan.

Okrogla miza o Slovencih in plebiscitu

19. 12. 2000 00.00

V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so ob okroglih obletnicah koroškega plebiscita (1920) ter plebiscita o samostojnosti Slovenije (1990) pripravili okroglo mizo o Slovencih in plebiscitu. Pri prvem po mnenju akademika Janka Pleterskega ni šlo za izražanje narodove samoodločbe, ampak je bil, podobno kot sicer plebisciti v tistem obdobju, prej sredstvo mednarodne diplomacije za rešitev spornega vprašanja o meji na dotičnem območju. Je pa na koroškem plebiscitu šlo za vprašanje narodne rešitve, na plebiscitu o samostojnosti Slovenije pa je bila dilema drugačna, meni Pleterski. Dr. Tine Hribar je poudaril, da so se akterji v času osamosvajanja Slovenije namesto za termin referendum odločili za plebiscit prav zato, ker je šlo za "biti ali ne biti naroda", prof. Ivan Kristan pa je poudaril, da je bilo pomembno predvsem vprašanje samoodločbe in državnosti. Prispevke z okrogle mize - sodelovala sta tudi Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani in muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Nataša Urbanc - bodo prihodnje leto objavili v posebni publikaciji.

Policisti Podravja za Joška Jorasa

18. 12. 2000 00.00

Območni policijski sindikat Podravja je v sporočilu za javnost izrazil zaskrbljenost nad načinom in postopkom obravnave Joška Jorasa, ki mu po njihovem mnenju Slovenija ne zagotavlja varnosti oz. mu jo odreka ter ga prepušča "nekompromisnim in nerazumljivim postopkom varnostnih organov Hrvaške". Sindikat poziva slovensko vlado, naj zagotovi pravni red v primeru Joška Jorasa, ministrstvi za zunanje in notranje zadeve pa, da se izvedejo vsi ukrepi za zaščito slovenskih državljanov ter pridobljenih interesov slovenskega naroda iz leta 1991.

SIM proti ukinitvi komisije za Slovence po svetu

30. 11. 2000 00.00

Slovenska izseljenska matica (SIM) nasprotuje ukinitvi komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Ukinitev komisije bi razumeli kot izraz brezbrižnosti slovenske države do članov naroda, ki ne žive v domovini, je danes v sporočilu zapisal predsednik SIM Anton Bebler.

SSK proti ukinitvi komisije DZ

30. 11. 2000 00.00

Svetovni slovenski kongres (SSK) je v pismu predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izrazil presenečenje v zvezi z nameravano ukinitvijo komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. "Prepričani smo, da bi s predlogom o ukinitvi tako pomembne komisije predsednik DZ povzročil politično vprašljivo dejanje, ki bi odmevalo od Ljubljane do Bruslja in Washingtona," so zapisali pri SSK.

Ob 200-letnici Prešernovega rojstva

29. 11. 2000 00.00

V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.

Duma za ohranitev postaje Mir

25. 11. 2000 00.00

Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.

Unikata po 450 letih v Sloveniji

24. 11. 2000 00.00

Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.

Originala prvič v Sloveniji

21. 11. 2000 00.00

Letos poteka 450 let od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja. Knjigi sta svetovni unikat, saj sta se ohranili samo v enem izvodu, ta pa hrani avstrijska nacionalna knjižnica. Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja ob tej pomembni obletnici bogato razstavo vseh slovenskih tiskov iz 16. stoletja. Razstavo bo v četrtek, 23. novembra, ob 20. uri v galeriji Cankarjevega doma odprl predsednik države Milan Kučan.