naroda
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Originala prvič v Sloveniji
21. 11. 2000 00.00
Letos poteka 450 let od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja. Knjigi sta svetovni unikat, saj sta se ohranili samo v enem izvodu, ta pa hrani avstrijska nacionalna knjižnica. Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja ob tej pomembni obletnici bogato razstavo vseh slovenskih tiskov iz 16. stoletja. Razstavo bo v četrtek, 23. novembra, ob 20. uri v galeriji Cankarjevega doma odprl predsednik države Milan Kučan.
Končano zasedanje slovenske Sinode
04. 11. 2000 00.00
S slovesno mašo v ljubljanski stolnici se je popoldne končalo drugo in hkrati zadnje zasedanje slovenske Sinode. Kot je ob zaključku povedal slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode, je cilj sinode nova evangelizacija slovenskega naroda. Dodal je še, da mora sinoda spodbuditi nov pristop cerkve k človeku z novo, svežo besedo. 
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Bosanski Hrvati sklicali referendum
29. 10. 2000 00.00
Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.
Jezikoslovna konferenca v Ljubljani
26. 10. 2000 00.00
Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja slovensko-makedonsko konferenco z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah. Na srečanju so ugledni slovenski in makedonski jezikoslovci in literarni zgodovinarji z ljubljanske filozofske in skopske filološke fakultete v več kot tridesetih referatih obravnavali svoje vsakdanje pedagoško in raziskovalno delo in skušali ugotoviti, kako njihova strokovna prizadevanja učinkujejo v sodobnih tranzicijskih razmerah in kaj lahko prispevajo k odprtim dilemam makedonskega in slovenskega naroda.
Obletnica odhoda jugoslovanske vojske
26. 10. 2000 00.00
Osrednja slovesnost ob deveti obletnici odhoda JLA iz Slovenije je potekala v Vojašnici Vrhnika, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v "Vojašnico 26. oktober". Obrambni minister Janez Janša je med slavnostnim nagovorom poudaril, da Slovenija pred desetimi leti, razen vizije samostojnosti, ni imela skoraj ničesar. "Zmagalo pa ni samo orožje, ampak tudi visoka stopnja enotne volje naroda, ki ni želel izpustiti ponujene zgodovinske priložnosti. S tem, ko je zadnji vojak zapustil našo državo, je bil izpolnjen tudi zadnji pogoj, da gre Slovenija lahko po svoji poti samostojnosti in mednarodnega priznanja," je povedal obrambni minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih.
Karađorđević nadaljuje obisk v ZRJ
18. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik princ Aleksander Karađorđević je včeraj obiskal Niš in poletno rezidenco kraljeve družine v kraju Oplenac, 80 kilometrov južno od Beograda. V Nišu so princa sprejeli župan Zoran Živkovič in mestni svetniki.
Baskovski nacionalisti na proteste v Francijo
12. 10. 2000 00.00
Več sto privržencev baskovskih nacionalistov iz Španije je danes prečkalo mejo s Francijo, da bi se pridružilo napovedanim protestom ob neformalnem vrhu Evropske unije, ki bo jutri in v soboto potekal v mestu Biarritz. Baskovski nacionalisti želijo s protesti izraziti svoje zahteve po priznanju baskovskega naroda, zahtevajo pa tudi, da se jim prizna pravica do odločanja o prihodnosti Baskije. Francosko predsedstvo je poostrilo varnostne ukrepe v Biarritzu, ki leži v baskovskem predelu Francije, zaradi vrste atentatov v Španiji, pripisanih baskovski organizaciji ETA, in nedavnega vala aretacij pripadnikov te baskovske organizacije v Franciji.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
JUL pripravljena na "odpor" v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Jugoslovanska levica (JUL) Mire Marković, soproge strmoglavljenega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je danes izrazila "pripravljenost na odpor."
Kitajska zaskrbljena ob dogodkih v ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Uradni Peking je danes izrazil resno zaskrbljenost nad dogajanjem na Balkanu. Kitajske oblasti so tujino pozvale, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije, saj je ljudstvo popolnoma sposobno samo rešiti svoje probleme.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Slovenija podpira odločitev srbskega naroda
30. 09. 2000 00.00
Slovenija se pridružuje izjavam in podpori EU srbskemu narodu ob njegovi zgodovinski odločitvi na predsedniških in parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenija meni, da bo ta odločitev vodila v novo, demokratično in sodobno ZRJ.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.
OVSE pozval Miloševića k odstopu
28. 09. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pozvala k odstopu. "Predsednik Milošević je očitno izgubil na volitvah.
Na Rabu odkritje spominske plošče
24. 09. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je udeležencem srečanja ob odkritju spominske plošče 16. rabski brigadi v Mašunu na Rabu v pismu zapisal, da je kot Slovenec ponosen na trnovo uporništvo in partizansko pot tisoče borcev in bork te partizanske enote. Predsednik Kučan je med drugim izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje ostali trdno zavezani izročilom zmagovitega partizanskega uporništva, saj so tudi v njihovem boju korenine prihodnosti Slovenije.
Škofi pozivajo k udeležbi na volitvah
24. 09. 2000 00.00
Slovenski škofje v predvolilnem času pozivajo vernike, da se udeležijo parlamentarnih volitev in izvolijo oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski napredek, hkrati pa bo imela tudi posluh za pravičnost in solidarnost med ljudmi. Pri izbiranju poslancev pa je treba pomisliti tudi na eno pomembnih nalog prihodnjega državnega zbora, to je približevanje in vstop Slovenije v Evropsko unijo. Zato je potrebno izvoliti tiste, ki bodo odločno zagovarjali interese države in bodo obranili duhovno in kulturno istovetnost slovenskega naroda.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.
Odprt 6. bienale slovenske grafike
01. 09. 2000 00.00
V Jakčevem domu v Novem mestu so nocoj odprli 6. bienale slovenske grafike in podelili nagrade. Veliko nagrado, poimenovano Otočec, je prejel eden od utemeljiteljev slovenske grafike Vladimir Makuc, nagradi Novega mesta pa grafika Nataša Mirtič in Črtomir Frelih. Bienale bo odprt do konca oktobra. Pokroviteljstvo nad bienalom je prevzel predsednik države Milan Kučan, ki je bienale tudi odprl.
Freemanova lahko slavi z aboriginsko zastavo
23. 08. 2000 00.00
V olimpijskem mestu je te dni v ospredju pozornosti odnos avstralske vlade do njihovih avtohtonih prebivalcev, aboriginov. Njihova najbolj znana predstavnica je šampijonka na 400 metrov, Cathy Freeman. Nedavno so ji avstralske oblasti v primeru uspeha prepovedale proslavljanje z aboriginsko zastavo. Seveda je ta odločitev razjezila mnoge zagovornike tega simpatičnega naroda. Svojo napako so Avstralci kmalu spoznali in danes svojo nesmiselno prepoved tudi preklicali.
Začudenje nad Haiderjevim obiskom
22. 08. 2000 00.00
Svetovni slovenski kongres (SSK) je danes izrazil začudenje nad nepričakovanim obiskom koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v Sloveniji.
Kučan in Podobnik poslala sožalni brzojavki
22. 08. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob tragični nesreči ruske jedrske podmornice Kursk danes poslal brzojavko ruskemu predsedniku
Slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja
15. 08. 2000 00.00
Cerkveni praznik Marijino vnebovzetje, 15. avgust, ki je v Sloveniji tudi dela prost dan, so zaznamovala slovesna maševanja v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji. Na Brezjah je ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji ob 10. uri slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Nadškof bo ob 17. uri v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Lescah vodil tudi romarski shod in blagoslovil spomenik Jožefu Balantu (1763-1834), nadzorniku šol na Kranjskem, rektorju Univerze v Ljubljani v času Ilirske province, goriškemu nadškofu in ilirskemu metropolitu.
SDF na drugi javni seji
12. 08. 2000 00.00
Člani Slovenskega demokratičnega foruma (SDF) se bodo 24. avgusta v Mariboru sešli na drugi javni seji. Kot so se dogovorili na četrtkovem pripravljalnem sestanku, naj bi omenjeno sejo namenili iskanju soglasja na razvojnih konceptih Slovenije, poseben poudarek pa naj bi namenili položaju posameznika in naroda pri lastnem umeščanju v mednarodni globalizacijski proces. Kot je v imenu organizacijskega odbora zapisal Miroslav Marc, se bodo na srečanju ob vprašanju racionalizacije in učinkovitosti državne uprave skušali vprašati tudi to, zakaj so evropske majhne države po pravilu uspešne, ob tem pa se bodo dotaknili tudi problema, kako preprečiti popoln razkol na dva sovražna tabora. Javne seje SDF naj bi se kot uvodničarji predvidoma udeležili France Bučar, Jože Mencinger, Spomenka Hribar, Lojze Sočan, Rajko Pirnat, Ignac Golob, Marko Kos, Gorazd Drevenšek in Ivan Bizjak.
Putin podprl ustanovitev palestinske države
11. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Moskvi dejal, da je Rusija vedno podpirala legitimno pravico palestinskega naroda do ustanovitve lastne države.
Sovražnost na Kosovu ne pojenja
15. 07. 2000 19.16
Na Kosovu se sovražnosti nadaljujejo. V Kosovski Mitrovici so albanski skrajneži z minometi napadli srbski del mesta. V okolici Prištine pa so neznanci z ročnim raketometom porušili opazovalni stolp mednarodnih enot Kfor. Na srečo napada nista terjala žrtev. V srbskem delu Mitrovice je sinoči okoli enajste ure odjeknilo več eksplozij. Albanski skrajneži so čez reko Ibar, v neposredno bližino mostu, izstrelili sedem min. Takoj po napadu se je zbralo okoli 300 jeznih Srbov, slišati je bilo tudi strele. Tarča napada je bil lokal ob mostu, kjer so nastanjeni srbski stražarji. Albanci trdijo, da pripadniki jugoslovanske obveščevalne službe nadzirajo promet in ne dovolijo Albancem v severni del mesta. Srbi pa opozarjajo, da zgolj skrbijo za varnost srbskega naroda na Kosovu. Kfor srbskih nadzornih točk ne priznava, ker so za zagotavljanje varnosti v pokrajini odgovorne odgovorne samo mednarodne sile.
Soprog monaške princese se opravičuje
03. 07. 2000 10.02
Soprog monaške princese Caroline, hannovrski princ Ernst August, se je z oglasom čez celo stran v turškem časopisu Hurriyet opravičil za uriniranje na turški paviljon na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru. Prince je še minuli teden za konservativni nemški časnik Frankfurter Algemeine Zeitung zanikal lulanje na zid turškega paviljona. Priznal je sicer, da se je olajšal, ''vendar nikakor ne na turško zemljo''. V oglasu v turškem časopisu pa je zapisal: ''Moja dolžnost je, da turški javnosti povem, da uriniranje med obiskom Expa 2000 ni bilo zavestno dejanje. Skupaj z družino želim z vsem srcem izraziti svoje navdušenje in prijateljstvo do turške kulture in naroda.'' V Turčiji so se z ogorčenjem odzvali na poročanje tabloida Bild, najbolj branega časopisa v Nemčiji, ki je objavil tudi sporne fotografije. Te so nato preplavile turške časopise. Ostre kritike so deževale tudi iz nemških uradnih političnih krogov.