ocenil

ZLSD: vlada predlaga neutemeljeno znižanje pravic brezposelnih
12. 05. 1998 16.05
V Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD) ocenjujejo, da želi vlada s predlaganimi spremembami zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti izpeljati kopico neutemeljenih znižanj pravic brezposelnih.

Rudarska stavka v Ukrajini se širi
05. 05. 1998 07.44
Stavka ukrajinskih rudarjev, ki zahtevajo izplačilo zaostalih plač in boljše delovne pogoje, se je danes razširila že na 39 rudnikov.

Srečanje Arafat - Blair doslej še brez napredka
04. 05. 1998 17.38
Britanski premier Tony Blair je v Londonu danes sprejel palestinskega vodjo Jaserja Arafata, s katerim sta razpravljala o oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Arafat je srečanje ocenil kot "zelo pozitivno, konstruktivno in pomembno", novinarjem pa je tudi zatrdil, da doslej niso dosegli nikakršnega napredka.

Splošna stavka na Danskem se nadaljuje
04. 05. 1998 08.55
Vodilni predstavniki danskih sindikatov in delodajalcev so izrazili pesimizem glede skorajšnega konca splošne stavke, ki že teden dni hromi življenje v državi. Predstavniki obeh strani so se zadnjič sestali v soboto, novega sestanka pa doslej še niso napovedali.

V preiskavi o ugrabitvi Vlasova aretitirali dva osumljenca
02. 05. 1998 12.06
V okviru preiskave o včerajšnji ugrabitvi predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina za Čečenijo Valetnina Vlasova so danes uradno aretirali njegovega voznika in telesnega stražarja. Čečenski državni tožilec je sporočil, da so voznika aretirali zaradi suma, da je sodeloval pri ugrabitvi, telesnega stražarja pa zaradi malomarnosti, ker naj se ne bi zoperstavil ugrabiteljem. Čečensko državno tožilstvo je tudi ocenilo, da se je neodgovorno obnašal tudi ugrabljeni Vlasov, saj se se peljal po cesti, kjer so ugrabitve pogoste, varoval pa ga je samo eden od telesnih stražarjev. Kot je znano, so Vlasova v severnem Kavkazu, na obmejnem območju med Ingušetijo in Čečenijo, včeraj ugrabili oboroženi moški. Nekdanji Jelcinov svetovalec za varnost, strokovnjak za Čečenijo, Ivan Ribkin pa je danes ocenil, da so Vlasova ugrabili nasprotniki "mirovnega dialoga" med Rusijo in Čečenijo.

Husein pozval Izrael k spoštovanju doslej podpisanih sporazumov
29. 04. 1998 18.26
Jordanski kralj Husein je danes v Koebenhavnu pozval Izrael k spoštovanju vseh doslej podpisanih sporazumov na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. S tem bi Izrael prispeval k izhodu iz slepe ulice, v kateri so se znašla pogajanja.

Boeingovi načrti
29. 04. 1998 07.49
Ameriški letalski koncern Boeing predvideva, da bo v prihodnjih 20 letih prodal 17.650 letal v skupni vrednosti 1,25 bilijona dolarjev. Kot je po skupščini koncerna povedal vodja oddelka za civilna letala Ron Woodward, Boeing ne izključuje možnosti, da se bo zaradi azijske gospodarske krize v prihodnjih petih letih zmanjšal obseg naročil iz Azije za približno 150 letal. Tudi evropski letalski konzorcij Airbus je v minulih tednih ocenil, da bo v prihodnjih 20 letih dobil naročila v vrednosti 1,2 bilijona dolarjev.

Ross in Arafat o možnosti za oživitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj
27. 04. 1998 11.35
Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat in posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Dennis Ross sta v nedeljo v Gazi razpravljala o možnostih za oživitev zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa na pogovorih, ki bodo 4. maja v Londonu. Kot je po srečanju ocenil Ross, si je treba prizadevati za oživitev procesa, da bi se lahko nato osredotočili na vprašanje začasnega statusa ozemelj na območju Zahodnega brega in Gaze. Ameriški odposlanec naj bi se danes v Jeruzalemu ponovno sešel z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, predvideni pa so tudi ponovni pogovori z vodjo palestinske delegacije.

Obeležili 12. obletnico černobilske nesreče
27. 04. 1998 10.07
S svečanostmi in shodi so v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji obeležili 12. obletnico najhujše jedrske nesreče, nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.

Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.

Vodilna predstavnika Sinn Feina na Downing Streetu
27. 04. 1998 07.54
Voditelj političnega krila Irske republikanske armade (IRA) Sinn Fein Gerry Adams je v spremstvu svoje desne roke, Martina McGuinnessa, danes prispel na Downing Street, kjer bo z britanskim premierom Tonyjem Blairom razpravljal o Severni Irski. Kot je Adams pred tem povedal v pogovoru za BBC, želi s premierom Blairom govoriti predvsem o občutljivih vprašanjih umika britanskih enot s Severne Irske, usodi zapornikov in reformi policije v Ulstru. Voditelj Irinega političnega krila je obenem ocenil, da je nedavna smrt dveh pripadnikov katoliške skupnosti v provinci dokaz, da mirovni proces še zdaleč ni končan.

Andreatta in Sergejev o Kosovu
23. 04. 1998 09.20
V Moskvi sta se včeraj srečala obrambna ministra Rusije in Italije, Igor Sergejev in Beniamino Andreatta. Poleg dvostranskih vprašanj sta veliko pozornosti namenila položaju na Kosovu.

Predsednika Ekvadorja in Peruja za mir med državama
18. 04. 1998 13.28
Predsednika Ekvadorja in Peruja, Fabian Alarcon in Alberto Fujimori, sta na sinočnjem srečanju v Santiagu napovedala, da nameravata v najkrajšem času potrditi mir med državama. Obmejni spor med Ekvadorjem in Perujem je bil glavna tema pogovorov med predsednikoma, ki sta se srečala pred današnjim začetkom drugega vrha ameriških držav v čilski prestolnici. Perujski predsednik Fujimori je ocenil, da mirovna pogajanja dobro napredujejo in da bosta pogajalski skupini v kratkem uskladili mirovni sporazum.

Parlament podprl razvojno komponento v programu onove ob potresu nastale škode
17. 04. 1998 16.01
Parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje se je seznanil z dosedanjimi ukrepi za ublažitev posledic nedavnega potresa v zahodni Sloveniji ter pri tem ocenil, da je bila pomoč tako na državni kot lokalni ravni pravočasna in organizirana. V zvezi s pojasnili ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja o pripravi interventnega zakona za sanacijo in obnovo prizadetih območij je parlamentarni odbor izrazil pričakovanje, da bo vlada z nadaljnjimi ukrepi in omenjenim zakonom omogočila čimprejšnjo obnovo prizadetih območij ter ob tem zagotovila ustrezno finančno in strokovno pomoč prizadetim občinam. Poslanci so podprli vladno usmeritev, po kateri bo program obnove vseboval tudi razvojno komponento, pri čemer naj bi v največji možni meri upošteval ohranitev urbanistične in kulturne istovetnosti v posameznih krajih.

Kosovo: Pogajanja znova propadla
16. 04. 1998 16.43
Delegacija srbskih pogajalcev je danes že enajstič zaman prišla v Prištino na pogajanja s predstavniki kosovskih Albancev, ki se na vabilo niso odzvali.

Kje se bo sodilo Šakiću?
15. 04. 1998 07.40
Argentinski pravosodni viri so sporočili, da še niso prejeli nobenega naloga za aretacijo nekdanjega poveljnika koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinka Šakića.

Sakiću naj bi sodili v eni od bivših jugoslovanskih republik
14. 04. 1998 09.43
Združene države Amerike so sinoči izrazile željo, da bi nekdanjemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ustašu Dinku Sakiću, sodili za vojne zločine v eni od držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Obtožbe, ki ga bremenijo, so izredno težke in si zaslužijo obravnavo na sodišču," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin. Ocenil je, da ima Hrvaška tehten interes, da bi mu sodili na njenem ozemlju. Do sojenja pa bi bile upravičene tudi Slovenija, Srbija in Bosna in Hercegovina, saj je bilo veliko žrtev Jasenovca iz teh držav, je še dejal Rubin.

Obrambni minister sprejel delegacijo Združenja slovenskih častnikov
08. 04. 1998 17.14
Obrambni minister Alojz Krapež je danes sprejel delegacijo Združenja slovenskih častnikov (ZSČ) na čelu s predsednikom omenjenega združenja polkovnikom Miho Butara, so sporočili iz omenjenega združenja. Predstavniki združenja so ministra seznanili s svojo dejavnostjo in stanjem v svoji vojaško strokovno stanovski organizaciji, v kateri je včlanjenih več kot 15.000 članov v 59 občinskih in območnih organizacijah. Med drugim so predstavili zavzemanje za reševanje statusnih in socialnih vprašanj častnikov in podčastnikov, članov združenja, pripadnikov Slovenske vojske in njene vojne sestave. Ob tej priložnosti jim je minister predstavil svoje poglede na najpomembnejše naloge, ki jih bo potrebno speljati v naslednjem obdobju na obrambnem področju v skladu s predvideno reorganizacijo ministrstva. Minister je kot ugodno ocenil delo ZSČ doma in na mednarodnem področju.

Blair: Zelo težki problemi še vedno nerešeni
08. 04. 1998 08.02
Če želimo mirovni sporazum skleniti do roka, to je do četrtka opolnoči, je treba rešiti še "zelo težke" probleme med protestanti in katoliki, je danes ocenil britanski premier Tony Blair.

Duma bo o Kirijenkovi kandidaturi odločala v petek
07. 04. 1998 11.56
Svet ruske dume je danes sklenil, da bo duma o kandidaturi Sergeja Kirijenka za novega predsednika vlade razpravljala v petek. To bo tudi edina točka na dnevnem redu petkovega zasedanja. Novico je potrdil Vladimir Rižkov, ki nadomešča odsotnega predsednika spodnjega doma parlamenta Genadija Seleznjova. Rižkov ni želel napovedovati izida glasovanja. Po njegovih besedah je potrebno počakati na rezultate današnje okrogle mize med predsednikom Borisom Jelcinom in predstavniki glavnih parlamentarnih strank, na kateri bodo razpravljali o novi vladi. Rižkov je ocenil, da je položaj težak in dodal, da se posveti nadaljujejo. Na vprašanje, kdo bo poslancem predstavil kandidata za premiera, je Rižkov pojasnil, da sta le dve možnosti - da ga predstavi predstavnik ruskega predsednika v dumi Aleksander Kotenkov ali pa Jelcin sam. Tudi o tem se bodo morda pogovarjali na današnji okrogli mizi.

Blair zaprl 2. azijsko-evropski vrh
05. 04. 1998 10.52
Britanski zunanji minister Tony Blair je danes v Londonu zaprl drugo azijsko-evropsko vrhunsko srečanje članic Evropske unije in desetih azijskih držav. V sklepnem govoru je izrazil vero udeležencev v sposobnost azijskih držav, da bodo premagale gospodarsko krizo.

Kohl obtožil SPD, da laže volilcem
04. 04. 1998 12.48
Nemški kancler Helmut Kohl je v pogovoru za nemški tednik Focus obtožil socialdemokratsko stranko (SPD) svojega tekmeca na jesenskih splošnih volitvah Gerharda Schroederja, da laže volilcem.

Milošević ločeno sprejel gosta iz Rusije in Francije
04. 04. 1998 10.48
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je včeraj ločeno sprejel namestnika ruskega zunanjega ministra Igorja Ivanova in političnega direktorja francoskega zunanjega ministrstva Jacquesa Bloka.

Ameriški in ruski odposlanec o ciprskem vprašanju
03. 04. 1998 10.54
Ciprsko prestolnico sta v četrtek obiskala posebni ruski odposlanec za Ciper Vladimir Čijov ter koordinator za Ciper ameriškega zunanjega ministrstva Thomas Miller, ki sta se z voditeljem turške skupnosti na Cipru Raufom Denktašem na ločenih pogovorih pogovarjala o razmerah na razdeljenem otoku. Medtem ko je po pogovorih Čijov izjavil, da v zvezi z Denktaševimi zahtevami o priznanju samooklicane turške republike Ciper "ni optimist", pa je Miller razmere ocenil kot "zelo resne".

Srečanje litovskega predsednika in poljskega premiera
03. 04. 1998 09.42
Litovski predsednik Valdas Adamkus, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku na Poljskem, se je včeraj sestal s premierjem Jerzijem Buzekom. Sogovornika sta največ pozornosti namenila gospodarskim odnosom ter razmeram na meji med obema državama.

Solana: Mogoči novi ukrepi proti ZRJ
03. 04. 1998 09.14
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana včeraj v Sofiji ni izključil možnosti, da bi mednarodna skupnost lahko sprejela nove ukrepe proti Beogradu, če se razmere na Kosovu ne bi razvijale v pozitivni smeri.

V Zagrebu so se sestali predstavniki slovenske in hrvaške carinske uprave
02. 04. 1998 17.38
Delegacija carinske uprave Republike Slovenije se je pod vodstvom direktorja Franca Koširja danes v Zagrebu za zaprtimi vrati sestala s predstavniki hrvaške carinske uprave pod vodstvom direktorja Josipa Knežića. Po srečanju sta direktorja na skupni novinarski konferenci pohvalila zelo dobro sodelovanje carinskih uprav obeh držav že od njihove ustanovitve. Franc Košir je poudaril, da je odnose na področju carinskega poslovanja potrebno poglobiti, kot še posebej pomembno za ta proces, pa je označil dobre odnose med sosedi. Dejal je, da je uresničevanje prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki je začel veljati 1. januarja letos, v znatni meri povečalo obseg dela carinskih služb, poudaril pa, da v prvih treh mesecih veljave sporazuma večjih problemov ni bilo. Ocenil je, da v zunanjetrgovinskem smislu pomeni ta sporazum velik napredek, da pa pomeni za carinske službe dodatno obveznost.

Ledeniki - nova turistična atrakcija
01. 04. 1998 09.20
V pokrajini Newfoundland na severovzvhodu Kanade se razvija nova turistična ponudba - ogled ledenih gora. Kot piše tamkajšnji časnik St. John's Tepegraph, se zdi, da po uspehu filma Titanik, posnetem po resnični zgodbi, ledeniki in ledene gore vse bolj navdušujejo ljudi. Po premieri filma, ki pripoveduje o potopu ladje po trčenju ob ledeno goro leta 1912, so se začeli ljudje množično zanimati za ledene gmote. Nekatere družbe organizirajo posebna križarjenja ter večdnevne plovbe s kajakom med ledeniki, na koncu pa izletnikom v spomin podarijo kos ledu. Strokovnjak za ledenike na pomorskem inštitutu v Saint John'su Brian Hill je ocenil: "Ne poznam nobenega drugega kraja na svetu, kjer lahko med vožnjo v službo iz avtomobila občudujete na vodi plavajoče 10.000 le stare ledene gmote, ki se nahajajo med Grenlandijo in vzhodno kanadsko obalo.

Mandela brani Gadafija in Castra
27. 03. 1998 17.47
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je danes pozitivno ocenil "prave instinkte" ameriškega predsednika Billa Clintona v zvezi z mednarodnimi vprašanji, hkrati pa je dodal, da namerava še naprej ohranjati prijateljske vezi s Kubo, Libijo in Iranom. Kot je poudaril Mandela, voditelje omenjenih držav, ki so za ZDA sporni, podpira zato, ker gre za "moralno obveznost", saj meni, da "ne smemo zapustiti tistih, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih naše zgodovine." Fidel Castro in Moammar Gadafi sta namreč zvesto podpirala boj proti apartheidu v Južni Afriki. Mandela je prav tako kritiziral ameriško politiko do Iraka, svojemu sogovorniku pa je predlagal, naj ZDA svojim "nasprotnikom" predlagajo pogajanja, na katerih bi dosegli mirno rešitev spornih vprašanj, namesto da grozijo z vojaško silo. Kljub številnim nasprotjem v stališčih pa je južnoafriški voditelj izrazil "veliko spoštovanje" do Clintona. Ameriški predsednik je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izjavil, da je v ameriškem interesu, da podpirajo "pozitivne spremembe" v afriškem življenju. Kot je poudaril, so te spremembe najboj vidne prav v Južni Afriki.

Rugova sprejema dialog s srbskim vodstvom
27. 03. 1998 17.42
Voditelj kosovskih Albancev in predsednik Demokratske zveze Kosova Ibrahim Rugova je na današnji novinarski konferenci v Prištini izjavil, da sprejema prizadevanja mednarodne skupnosti za začetek brezpogojnega dialoga o Kosovu s srbskim vodstvom. Rugova je pri tem ocenil, da so pogovori nujni, zato je bolje, da strani sedeta za isto mizo, preden se zgodi najhujše. Rugova je še zahteval posredovanje tretje strani na pogovorih ter pozdravil ukrepe, ki jih sprejema mednarodna skupnost za rešitev razmer na Kosovu.