odgovor vlade
Talibani bi zapustili Kunduz
20. 11. 2001 00.00
Talibanski borci iz Kunduza so sporočili, da bi obkoljeno mesto zapustili ob varstvu Združenih narodov. Letalski napadi na njihove položaje se nadaljujejo.
Komisija za peticije o kadrovskih čistkah
15. 11. 2001 00.00
Komisija DZ za peticije je na četrtkovi seji obravnavala odgovor vlade, ki se nanaša na julijske sklepe komisije v zvezi s peticijo skupine državljanov, ki so prejeli odločbe o odpravi imenovanj v višje upravne delavce.
Evropski mini vrh na Downing Streetu
05. 11. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je na neformalno srečanje na Downing Street povabil osem evropskih voditeljev, pogovarjali pa so se o vojaški kampanji v Afganistanu. Vrh se je končal po dobrih dveh urah.
Britanci uresničujejo zahteve IRA
24. 10. 2001 00.00
Začetek razoroževanja IRA je mirovnemu procesu na Severnem Irskem dal nov zagon. Britanska vlada je napovedala, da bo zaprla štiri vojaška oporišča, med njimi stražne stolpe na meji z Republiko Irsko.
IRA se je začela razoroževati
24. 10. 2001 00.00
Irska republikanska armada (IRA) je sporočila, da se je začela razoroževati. Za ta korak se je ta severnoirska paravojaška katoliška skupina odločila prvič v svoji zgodovini.
Protestni shod Gibanja za ljudi
04. 10. 2001 00.00
Gibanje za ljudi je v Mariboru pripravilo protest zoper ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, ki se ga je udeležilo le približno 300 udeležencev.
Izraelci napadajo Gazo
03. 10. 2001 00.00
Na severu Gaze je prišlo do streljanja med izraelskimi vojaki in palestinskimi skrajneži. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi umrlo pet Palestincev.
Evropski časniki o terorizmu
02. 10. 2001 00.00
Povračilne ukrepe ZDA in Evrope proti teroristom ocenjuje britanski dnevnik Financial Times, o približevanju med afganistanskim opozicijskim Severnim zavezništvom in nekdanjim kraljem Zahirjem Šahom piše italijanski Il Messaggero, francoski La Croix meni, da so šele nedavni napadi na ZDA prebudili vest in zavedanje o obstoju perverznega, mafijskega in kriminalnega režima v Afganistanu. Avstrijski Die Presse pa zahteva, da bi Washington vendarle moral objaviti dokaze proti Osami bin Ladnu, glavnemu osumljencu za teroristične napade na ZDA.
Združeni narodi o terorizmu
26. 09. 2001 00.00
Generalna skupščina ZN je nadaljevala z razpravo o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer pa so v govorih veleposlanikov prevladovala mnenja njihovih vlad glede terorizma.
Vpliv napadov na gospodarstvo
25. 09. 2001 00.00
Ekonomista Andrej Kumar in Davorja Savin menita, da lahko dogodki v ZDA po nedavnih terorističnih napadih vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo.
Nova križarska vojna?
25. 09. 2001 00.00
Uničevalskost terorističnega napada na ZDA je bila grozljiva. Toda bolj od ognja in dima, ki sem ju lahko gledal skozi okno, me je navdal in me vedno bolj navdaja s strahom odgovor ameriške vlade na ta teroristični napad.
Bo ZRJ razpadla?
19. 09. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Đukanović in premier Vujanović sta zavrnila sodelovanje na za sredo napovedanih pogovorih o prihodnjih odnosih med Srbijo in Črno goro.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Dan žalovanja za žrtvami
14. 09. 2001 00.00
Ob dnevu žalovanja so s tremi minutami molka po vsej Evropi izrazili sožalje nad žrtvami torkovega napada v ZDA. Žalovanju se je pridružila tudi Slovenija.
Domnevne nepravilnosti v NLB
14. 09. 2001 00.00
Po besedah premiera Drnovška uprava hčerinske banke Nove Ljubljanske banke LBS v New Yorku ni ogrožala varnosti vlog svojih komitentov.
Slovenski odzivi na napade
12. 09. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan in premier Janez Drnovšek sta izrazila globoko pretresenost ob napadih na ameriška mesta, obsodbam pa sta se pridružila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik DZ Borut Pahor.
Odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA
Kopačevi načrti za holding
05. 09. 2001 00.00
Spor med Ljubljano in Mariborom zaradi sedeža holdinga slovenskih elektrarn se bo morda vendarle razrešil. Okoljski minister Kopač bo namreč jutri na seji vlade predstavil podrobnosti organiziranosti holdinga.
Kriza v koaliciji
03. 09. 2001 00.00
Odločitev premiera Drnovška, da bo posle ministra za promet in zveze Jakoba Presečnika iz SLS+SKD med njegovim okrevanjem prevzel minister za informacijsko družbo liberalni demokrat Pavle Gantar, je povzročila krizo sedanje koalicije.
Izraelsko maščevanje
27. 08. 2001 00.00
V odgovor na sobotne napade je Izrael z letali napadel položaje Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Umrla sta dva vojaka.
Drzen palestinski napad
25. 08. 2001 00.00
V palestinskem napadu na bazo izraelske vojske v Gazi so bili ubiti trije vojaki, mrtva pa sta tudi oba napadalca.
ZDA sporazuma ne bodo spoštovale
24. 08. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je potrdil, da bodo ZDA odstopile od sporazuma o protibalističnih raketah iz leta 1972, saj naj bi ta oviral varnost ZDA. Kitajska je tako razmišljanje obsodila.
V Mariboru o centralizaciji
23. 08. 2001 00.00
Opozicijska poslanca SDS Franc Pukšič in Jože Jerovšek sta pripravila sestanek, glavna točka razprave pa je bila obramba pred popolno centralizacijo Slovenije.
Drnovšek o denacionalizaciji
12. 07. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z odločitvijo kmetijskega ministra Franca Buta o vračilu pokljuških gozdov cerkvi in nasprotno odločitvijo kulturne ministrice Andreje Rihter o ne-vračanju Blejskega otoka povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Pozivi k okrepitvi intifade
04. 07. 2001 00.00
Trinajst palestinskih gibanj je pozvalo k okrepitvi intifade "v odgovor na izraelsko politiko pobijanja Palestincev". Izraelska policija je medtem sporočila, da je bil na meji med Zahodnim bregom in Izraelom ustreljen nek Izraelec.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.