parlamentarnih
Netanjahu za razpustitev kneseta
11. 12. 2000 00.00
Nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes začel politično kampanjo za svojo kandidaturo na morebitnih predčasnih volitvah za predsednika vlade. Samo nekaj ur po formalnem odstopu premiera Ehuda Baraka je 51-letni Netanjahu pozno sinoči že imel prve pogovore s predsednikom ultraortodoksne stranke Šas Elijem Jišajem. 17 poslancev te stranke je namreč odločilnih za kakršnokoli spremembo volilnega zakona v korist Netanjahuja.
Barak uradno ponudil odstop
10. 12. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po 17 mesecih danes uradno odstopil s položaja, ko je predsedniku Moši Kacavu ponudil svoj odstop, je poročal izraelski radio. V skladu z izraelsko zakonodajo bo njegov odstop stopil v veljavo šele po 48 urah. Kljub odstopu bo Barak vodil prehodno vlado, napovedal pa je tudi, da bo kandidiral na volitvah za novega predsednika vlade, ki bodo predvidoma februarja prihodnje leto.
Romuni jutri volijo predsednika
09. 12. 2000 00.00
V Romuniji bo 17,2 milijona volilnih upravičencev jutri v drugem krogu volitev odločalo o novem predsedniku države. Pomerila se bosta kandidat Stranke socialne demokracije (PDSR) Ion Iliescu in vodja nacionalistične Velike Romunije Corneliu Vadim Tudor. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kaže s približno 70 odstotki glasov podpore bolje Iliescuju. Iliescu je v prvem krogu volitev 26. novembra dobil 36,3 odstotka glasov, Tudor pa 28,3 odstotka. Kritiki Tudorja menijo, da bi izvolitev ultranacionalista za predsednika države Romunijo na zunanjepolitičnem področju povsem izolirala. Iliescu pa ponuja politiko približevanja Romunije Evropski uniji in zvezi NATO ter obljublja reforme na področju tržnega gospodarstva. V primeru, da na predsedniških volitvah zmaga Iliescu, bo njegova stranka PDSR, ki ima v parlamentu približno 45 odstotkov sedežev, oblikovala manjšinsko vlado. Zaradi tega si prizadeva dobiti podporo nekdanjih vladajočih strank, ki so bile na parlamentarnih volitvah 26. novembra poražene.
Slovenija in ZRJ podpisali sporazum
09. 12. 2000 00.00
Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Na volitvah v Gani vodi opozicija
08. 12. 2000 00.00
Prvi izidi včerajšnjih parlamentarnih in predsedniških volitev v Gani potrjujejo napovedi, da bo spopad med vladajočo stranko Nacionalni demokratični kongres (NDC) dosedanjega predsednika Jerryja Rawlingsa in opozicijsko Novo domovinsko stranko (NPP) zelo tesen. Po okoli 10 odstotkih preštetih glasov je v rahlem vodstvu opozicija s predsedniškim kandidatom Johnom Kufurjem, medtem ko naj bi dva ministra že izgubila svoj sedež v parlamentu. Sicer so volitve potekale mirno.
Kučanovi posveti
06. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodnosti jutri posvetoval o kandidatih za sodnika ustavnega sodišča in za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Za sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti in nekdanji poslanec ZLSD, ki pa na letošnjih parlamentarnih volitvah ni kandidiral, Ciril Ribičič ter okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc. Za varuha se je v roku prijavilo 22 kandidatov, po poteku tega roka pa je predsednik republike dobil še dva predloga.
Koalicija ponuja kompromis
06. 12. 2000 00.00
Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS, Tone Anderlič, Miran Potrč, Janez Podobnik in Ivan Kebrič so pripravili predlog za dogovor o vodenju delovnih teles DZ, ki naj bi po njihovih pričakovanjih še danes omogočil rešitev zapletov pri ustanavljanju in vodenju parlamentarnih komisij in odborov.
Izredno stanje na Slonokoščeni obali
05. 12. 2000 00.00
V spopadih med pripadniki Gibanja republikancev (RDR) in pripadniki oblasti na Slonokoščeni obali je od včeraj umrlo že 30 ljudi. Številne ceste so zaprte, poslovna prestolnica Abidjan pa je ohromljena. Predsednik države Laurent Gbagbo je po televiziji sporočil, da je vojski in policiji ukazal, naj še okrepita svojo navzočnost na ulicah, vsaj do 12. decembra pa bo v državi veljala policijska ura.
Kongres SLS+SKD marca prihodnje leto
04. 12. 2000 00.00
Svet SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki se je popoldne sešel za zaprtimi vrati, je med drugim odločal tudi o sklicu prvega kongresa stranke po združitvi. Kot je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen Kongres, na katerem naj bi izvolili novo vodstvo, bo 3. marca prihodnje leto.
Drugi krog z Iliescujem in Tudorjem
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji komunist Ion Iliescu in vodja skrajne desnice Corneliu Vadim Tudor se bosta za položaj romunskega predsednika potegovala v drugem krogu volitev, ki bo 10. decembra, kažejo končni uradni izidi volitev, ki jih je danes objavila osrednja volilna komisija. Iliescu pred tekmecem vodi za osem odstotkov, saj je dobil 36,35 odstotka glasov, Tudor pa 28,34 odstotka.
Barak privolil v predčasne volitve
29. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je v govoru v izraelskem parlamentu sredi razprave o predlogu zakona o razpustitvi kneseta in sklicu predčasnih volitev dejal, da se strinja z razpustitvijo parlamenta in razpisom predčasnih parlamentarnih volitev. Dodal je, da bodo datum predčasnih volitev določili v prihodnjih dneh. Barak je presenečenim poslancem pojasnil, da se ne boji predčasnih volitev. Poudaril je, da sicer meni, da sklic predčasnih volitev ni pametna odločitev, vendar je priznal, da se zanje zavzema večina poslancev.
Imenovanje komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu
29. 11. 2000 00.00
Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu je na predsednika parlamenta Boruta Pahorja danes naslovil poziv, v katerem se zavzema za to, da bi državni zbor tudi v tem mandatu imenoval komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so sporočili z zunanjega ministrstva. Svet je na današnji seji obravnaval tudi položaj po oblikovanju delovnih teles v DZ.
Zmaga kanadskih liberalcev
28. 11. 2000 00.00
- Kanadska Liberalna stranka premiera Jeana Chretiena bo že tretjič zapored oblikovala vladno koalicijo, saj je na ponedeljkovih predčasnih parlamentarnih volitvah po dokončnih podatkih, ki so jih danes objavili kanadski mediji, dobila 173 od skupno 301 sedeža v predstavniškem domu parlamenta. V primerjavi s prejšnjim sklicem parlamenta so liberalci pridobili 12 mandatov.
Ion Iliescu dobil večino
27. 11. 2000 00.00
Nekdanji komunist Ion Iliescu je po preštetju 39 odstotkov glasovnic v prvem krogu nedeljskih predsedniških volitev v Romuniji dobil največ glasov, vendar pa se bo v drugem krogu, 10. decembra, pomeril z drugouvrščenim, skrajnim nacionalistom Corneliem Vadimom Tudorjem. Ionesca naj bi po prvih podatkih podprlo 36,5 odstotka volilcev, Tudorja pa 29,5 odstotka. Dokončni uradni izidi predsedniških volitev najverjetneje ne bodo znani pred torkom. V boju za položaj predsednika države so kandidatu liberalcev, nekdanjemu premieru Theodorju Stolojanu, sedanjemu predsedniku vlade Mugurju Isarescuju in zunanjemu ministru Petru Romanu že pred volitvami pripisovali le malo možnosti. Za štiriletni predsedniški mandat se je sicer potegovalo še sedem manj znanih imen, med njimi ena ženska in trije neodvisni kandidati.
Dogovor o koalicijskem sporazumu
26. 11. 2000 00.00
Voditelji Demokratične opozicije Srbije (DOS) so sinoči dosegli dogovor o koalicijskem sporazumu za skupni nastop na parlamentarnih volitvah v Srbiji, nosilec kandidatne liste pa bo jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predstavniki DOS so dejali, da je kriza znotraj koalicije premagana in da bo vseh 18 članic na volitvah nastopilo skupaj. Koalicijski sporazum bodo podpisali v torek.
Izredni kongres SPS
25. 11. 2000 00.00
V beograjskem centru Sava se je dopoldne začel peti izredni kongres Socialistične stranke Srbije (SPS). Na kongresu naj bi izvolili novega voditelja stranke. Edini kandidat za ta položaj je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki jo je pred desetimi leti tudi ustanovil, ko je združil nekdanjo Komunistično partijo Srbije in Socialistično zvezo Srbije. Milošević bo obenem nosilec liste SPS na decembrskih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Generalni sekretar SPS Zoran Andjelković pa je za beograjski radio B-92 izjavil, da bi delegati na kongresu vendarle lahko nominirali protikandidata Miloševiću. Kot možnega protikandidata se omenja Branislav Ivković, ki bi po lastnih besedah ponujeno kandidaturo sprejel. Milošević se je na kongresu pojavil v spremstvu številnih telesnih stražarjev. Državna tiskovna agencija Tanjug je včeraj poročala, da bo izredni kongres SPS potekal za zaprtimi vrati in brez navzočnosti novinarjev. Kongres, ki naj bi se ga udeležilo približno 2500 delegatov, bodo lahko spremljali samo novinarji strankarskega glasila 24 časa in RTV S, zasebnega elektronskega medija.
Srečanje Kučana s predsednikom bundestaga
24. 11. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je udeležil 6. evropskega foruma v Berlinu, se je sestal s predsednikom bundestaga Wolfgangom Thiersejem. Slovenski predsednik je dejal, da je nemški parlament s svojo odločitvijo pred desetletjem omogočil mednarodno priznanje Slovenije, ki pa ga je naša država s svojim razvojem že upravičila. Nato je gostitelju predstavil povolilna dogajanja v Sloveniji oziroma ga seznanil s potekom oblikovanja nove vlade in mu obenem zagotovil, da bodo strateške usmeritve Slovenije v evropskih integracijah tudi z novo vlado ostale nespremenjene.
Kacin sprejel Davida Allina
20. 11. 2000 00.00
Nekdanji predsednik odbora DZ za mednarodne odnose, poslanec Jelko Kacin, je danes sprejel namestnika direktorja oddelka za jugovzhodno Evropo na kanadskem zunanjem ministrstvu Davida Allina, pristojnega za Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Allina je zanimala predvsem slovenska ocena političnih sprememb v državah jugovzhodne Evrope po volitvah, in sicer v BiH, na Hrvaškem in v ZRJ. Zanimalo ga je tudi, kakšna bo nova slovenska vlada glede na napovedano zmanjševanje
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Prekinjena seja KVIAZ
16. 11. 2000 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je po polemični razpravi v zvezi z ustanovitvijo preostalih parlamentarnih delovnih teles in razdelitvijo vodilnih položajev v njih sejo prekinila in bo z njo nadaljevala po tem, ko bo državni zbor na popoldanskem izrednem zasedanju odločil o predlogu za izvolitev prvaka LDS Janeza Drnovška na položaj mandatarja za sestavo nove vlade in z obravnavo novega zakona o vladi. Prekinitev je povzročilo nezadovoljstvo prihodnjih opozicijskih strank SDS in NSi s ponujeno delitvijo predsedniških položajev v parlamentarnih komisijah in odborih ter s tem povezana grožnja obeh omenjenih strank z obstrukcijo dela komisije in umikom poslancev iz vseh delovnih teles.
Drnovšek novi predsednik vlade
16. 11. 2000 00.00
Na predlog predsednika republike Milana Kučana je na včerajšnji seji Državni zbor za predsednika slovenske vlade izvolil Janeza Drnovška. Po prisegi pred DZ se je Drnovšek zahvalil za izraženo zaupanje ter poudaril, da se v celoti zaveda, da je to velika čast, vendar predvsem velika odgovornost. "Zavedam se, verjetno bolje kot kdorkoli v tej državi, kako zahtevno je delo, ki ste mi ga naložili in kako pomembno je, da ga dobro opravim," je dejal Drnovšek in napovedal, da si bo prizadeval, da bo deloval čim bolj uspešno, da bo vlada čim bolj uspešna in da bo uresničila pričakovanja državljanov. Napovedal je še, da bo deloval resnično po svoji vesti, na podlagi izkušenj in znanja, ki si jih je pridobil. "To ni samo moje znanje in izkušnje, to je nekaj, kar smo si pridobili skupno v tem obdobju mlade slovenske države in to poskušajmo na najboljši način uporabiti, vložiti v prihodnost, v to, da zagotovimo Sloveniji čim boljšo perspektivo in prihodnost in čim bolj dostojno življenje vsem našim državljanom," je zaključil Janez Drnovšek. Kot je sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je na tajnem glasovanju za izvolitev mandatarja glasovalo 61 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Skupno je bilo razdeljenih 67 glasovnic, oddanih jih je bilo 67, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Za izvolitev je morala glasovati večina vseh poslancev, torej vsaj 46. Glede obstrukcije današnje seje pa sta vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, na novinarski konferenci poudarila, da se poslanci SDS in NSi niso odločili za "klasično obstrukcijo" parlamentarnega dela, temveč so zgolj želeli, da se nadaljujejo pogovori poslanskih skupin, ki bi zagotovili poslovniške pogoje za začetek izrednega zasedanja DZ, na katerem se med drugim odloča tudi o kandidaturi prvaka LDS Janeza Drnovška za novega predsednika vlade. Ob tem sta se zavzela za takšno sestavo parlamentarnih delovnih teles oz. porazdelitev vodstvenih funkcij v DZ, ki bi ustrezala številu poslancev, ki jih imajo posamezne stranke. Kot je opozoril Janša, prihodnje vladne stranke niso upoštevale želje SDS in NSi za zagotovitev poslovniških pogojev, to pa naj bi odražalo, kakšna je moč oz. nemoč opozicije v novem državnem zboru. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta se prav tako zavzela za načelo, da stranka, ki vodi posamezno ministrstvo, ne bi obenem vodila tudi parlamentarno delovno telo s področja ministrstva. "Mi ne želimo, da bi bili v državnem zboru le nekakšen dodatek, temveč želimo, da se zagotovi nadzorna funkcija opozicije," je dejal Janša, Bajuk pa je menil, da "ni demokracije brez dostojne vloge opozicije, ki opravlja nadzorno funkcijo". Drnovšek mora po veljavni ureditvi najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Nova vlada Janeza Drnovška bo nadomestila prehodno vlado Andreja Bajuka, ki je bila imenovana 7. junija. Sicer pa do prisege novih ministrov še vedno deluje dosedanja vlada Andreja Bajuka, ki opravlja tekoče posle. Šele ko bo Drnovškova vlada popolna - po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo že, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov - oziroma s trenutkom prisege nove vlade, bo dosedanja vlada prenehala opravljati svojo funkcijo. DZ danes 
Pogajanja prekinjena
15. 11. 2000 00.00
Predstavniki poslanskih skupin so v dopoldanskih urah nadaljevali z dogovarjanji o razdelitvi preostalih vodstvenih položajev v državnem zboru in jih po dobrih dveh urah prekinili. Z usklajevanji bodo nadaljevali danes ob 13. uri, je po prekinitvi napovedal Janez Podobnik (SLS+SKD), ki koordinira dogovarjanja o porazdelitvi vodstvenih položajev v parlamentarnih komisijah in odborih ter mednarodnih delegacijah.
Rezultati egiptovskih volitev
15. 11. 2000 00.00
Notranji minister Habib Al-Adly je izjavil, da je Demokratska stranka (NDP) egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka na parlamentarnih volitvah v Egiptu zasedla več kot 85 odstotkov sedežev v 454-članskem parlamentu. Deset sedežev v parlamentu dodeli predsednik države.
Kučanova odločitev znana danes
14. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je včeraj opravil posvete s predstavniki parlamentarnih strank. Predsednik države naj bi že danes državnemu zboru formalno predlagal kandidata za mandatarja za sestavo vlade. O mandatarju naj bi Državni zbor glasoval v četrtek, najkasneje v desetih dneh pa naj bi bodoči mandatar državnemu zboru predložili tudi svoj ministrski kabinet.
Parlamentarne volitve v Egiptu
14. 11. 2000 00.00
V Egiptu je potekal zadnji krog tretjega dela parlamentarnih volitev, na katerih naj bi večino glasov prejela stranka egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Volivci v osmih administrativnih enotah izbirajo še zadnjih 125 članov parlamenta.
Kučanova odločitev znana jutri
13. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je danes opravil posvete s predstavniki parlamentarnih strank. Predsednik države naj bi že jutri državnemu zboru formalno predlagal kandidata za mandatarja za sestavo vlade. O mandatarju naj bi Državni zbor glasoval v četrtek, najkasneje v desetih dneh pa naj bi bodoči mandatar državnemu zboru predložili tudi svoj ministrski kabinet.
Umrl Eric Morley
09. 11. 2000 00.00
V londonski bolnišnici je sinoči v 82. letu starosti umrl ustanovitelj lepotnega tekmovanja za miss sveta Eric Morley. Morley je prvo lepotno tekmovanje v Veliki Britaniji pripravil leta 1951. Ko pa so leto kasneje v ZDA priredili izbor za miss Universe, se tudi britanski milijonar ni mogel upreti izzivu, da bi izbirali svetovno lepotico. Njegov izbor za miss sveta je postal izredno priljubljen in ga je leta 1997 spremljalo kar 2,5 milijarde televizijskih gledalcev v 155 državah.
Zmagala vladajoča stranka
06. 11. 2000 00.00
Stranka predsednika Gajdarja Alijeva je sodeč po delnih izidih na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Azerbajdžanu zmagala. Kot so danes sporočili iz osrednje volilne komisije, je po 23,15 odstotka preštetih glasov vladajoča stranka Novi Azerbajdžan prejela 75,12 odstotka glasov, opozicijska Musavat pa je bila s 4,54 odstotka glasov na drugem mestu. Volitev se je udeležilo skoraj 70 odstotkov volilnih upravičencev, je še sporočila volilna komisija. Volilci so izbirali poslance v 125-članski parlament med kandidati 13 strank in koalicij. V primeru dejanske zmage stranke Novi Azerbajdžan bo sin predsednika države Gajdarja Alijeva, Ihman, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države.
Polovica Črnogorcev za neodvisnost
30. 10. 2000 00.00
Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je med 15. do 23. oktobrom izvedel Center za demokracijo (CEDEM), je pokazala, da bi se na morebitnem referendumu za neodvisno in samostojno Črno goro opredelilo 48,1 odstotka prebivalcev, pišejo v današnji izdaji podgoriške Vijesti. Proti neodvisni črnogorski državi se je izreklo 38,9 odstotka vprašanih, 7,8 odstotka jih je bilo neopredeljenih, 5,7 odstotka vprašanih pa se ne bi udeležilo referenduma. Analitiki pri CEDEM so na podlagi teh podatkov in ob morebitni 80-odstotni udeležbi na referendumu ugotovili, da bi za neodvisno in samostojno državo glasovalo 55 odstotkov, proti pa 45 odstotkov prebivalcev Črne gore.
V Egiptu drugi del volitev
29. 10. 2000 00.00
V Egiptu se je danes začel drugi del parlamentarnih volitev. Zjutraj so se odprla volišča v devetih od 29 upravnih enot. Volivci v Asuanu in na Sinajskem polotoku bodo v tem delu izvolili 134 poslancev v 454-članski ljudski skupščini.