poleta
Lufthansa ukinja polete
02. 12. 2001 00.00
Nemška letalska družba Lufthansa bo s 15. januarjem prihodnje leto na relaciji Singapur -München tedensko ukinila tri letalske polete, ostale polete na tej progi pa bo preusmerila na frankfurtsko letališče.
Rusko-ameriški vesoljski sprehod
13. 11. 2001 00.00
Ruski kozmonavt Vladimir Dežurov in ameriški astronavt Frank Culbertson sta sinoči ob 22.41 po srednjeevropskem času izstopila iz Mednarodne vesoljske postaje in izvajata tretji vesoljski sprehod v času poleta tretje stalne posadke MVP.
Polet na Pluton verjetno bo
10. 11. 2001 00.00
Spodnji in zgornji dom ameriškega kongresa sta za načrt in začetni razvoj vesoljske odprave na Pluton odobrila 30 milijonov dolarjev.
Adria bo letela med Frankfurtom in Dunajem
05. 11. 2001 00.00
Adria Airways je v okviru novosti zimskega voznega reda začela z rednimi poleti na progi Frankfurt-Dunaj-Frankfurt, z Austria Airlines pa je podpisala pogodbo o letih pod skupno oznako na progi Ljubljana-Dunaj.
Sojuz TM-32 pristal v Kazahstanu
31. 10. 2001 00.00
Iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je danes ob 7:59 po moskovskem času uspešno končal vesoljski polet druge kratkotrajne obiskovalne odprave (EP-2) na MVP.
Sojuz TM-33 se je združil z MVP
23. 10. 2001 00.00
Vesoljska ladja Sojuz TM-33 z rusko-francosko posadko se je danes ob 12.44 in 15 sekund po srednjeevropskem času združila s funkcionalno-tovornim modulom Zarja, ki je del Mednarodne vesoljske postaje.
Nov primer neuravnovešenega potnika
11. 10. 2001 00.00
Potem ko je duševno moteni potnik na letalu American Airlines v ponedeljek skušal vdreti v pilotsko kabino, je podobna usoda v sredo doletela tudi Deltin let od Atlante do Los Angelesa.
Preizkusili opremo za prvi slovenski satelit
06. 10. 2001 00.00
Direktor slovenskega neprofitnega zavoda PROJEKT ATOL Marko Peljhan je sporočil, da se je na letališču Ekalovsk blizu Zvezdnega mesteca pri Moskvi zgodil umetniško-znanstveni polet letala il-76 MDK.
Preizkusili 15 let staro raketo
03. 10. 2001 00.00
Ruske vesoljske enote so ob 13. uri po moskovskem času z gibljive izstrelitvene naprave na kozmodromu Pleseck izstrelile medkontinentalno balistično raketo vrste topol.
Prva izstrelitev satelitov z Aljaske
01. 10. 2001 00.00
Po številnih preložitvah v zadnjem mesecu so danes na novem ameriškem vesoljskem izstrelišču Kodiak izvedli prvo vesoljsko izstrelitev.
Vojaška lovca prestregla boeing 737
26. 09. 2001 00.00
Nad Avstrijo je včeraj prišlo do prav posebnega zapleta, saj kontrola poletov Austrocontrol ni uspela vzpostaviti stika s pilotom letala boeing 737, ki je letelo iz Grčije v Berlin, zato je vojaško letalstvo v zrak poslalo dve lovski letali.
Ariane 44P utirila Atlantic Bird 2
26. 09. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi (ob 1.21 po srednjeevropskem času) izstrelili tristopenjsko evropsko nosilno raketo ariane 44P.
V Pentagonu našli črni skrinjici
15. 09. 2001 00.00
Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.
Pomembna japonska izstrelitev
29. 08. 2001 00.00
V vesoljskem centru Tanegašima so danes ob 9. uri po srednjeevropskem času izstrelili prvo novo japonsko nosilno raketo H-2A.
Ariane 5 neuspešna
13. 07. 2001 00.00
Potem, ko se je v četrtek dve minuti pred polnočjo po srednjeevropskem času izstrelitev težke evropske nosilne rakete ariane 5 začela uspešno, sta davi v petek trinajstega evropski in japonski geostacionarni satelit Artemis in BSAT-2b obtičala v prenizki orbiti, ki je zanju povsem neuporabna.
Teroristi grozijo Atlantisu
11. 07. 2001 00.00
Izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis s petimi astronavti, napovedano za četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času, lahko zaradi nenavadnega razloga preložijo. Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da začasno ne bo uporabljala nadomestnega letališča v Maroku.
Microsoftove .NET tehnologije
06. 07. 2001 00.00
Microsoft Slovenija je predstavil najnovejše in najzanimivejše tehnologije, ki predstavljajo podporne stebre njihove .NET strategije približevanja internetu. Prva tehnologija, ki so jo predstavili in je tudi najbolj zanimiva, a javnosti nepoznana novost, je HailStorm. HailStorm je nabor spletnih storitev, ki bodo na trg prišle istočasno s programskim orodjem Visual Studio .NET. Osnovno načelo nove tehnologije je ponujanje programske opreme kot storitve, HailStorm pa predstavlja nabor takih storitev, ki jih bodo lahko spletni razvijalci uporabljali v svojih rešitvah.
Obletnica sovjetske nesreče v vesolju
01. 07. 2001 00.00
Pred 30-imi leti na se je z rekordno dolgega vesoljskega poleta, ki je trajal skoraj 24 dni, vrnila posadka sovjetske orbitalne postaje Saljut. Ko so reševalci odprli kabino pristajalnega odseka vesoljske ladje Sojuz 11, so na sedežih našli kozmonavte Georgija Dobrovoljskega, Vladislava Volkova in Viktorja Pacajeva mrtve. Zdelo se je kot da spijo. Življenje so izgubili zaradi izgube zrakotesnosti kabine med vračanjem na Zemljo.
Odprli letalsko in vesoljsko razstavo
18. 06. 2001 00.00
Na pariškem letališču Le Bourget v predmestju francoske prestolnice so odprli 44. mednarodno letalsko in vesoljsko razstavo, ki bo trajala do 24. junija. Gre za največji pregled zadnjih dosežkov svetovne letalske in vesoljske industrije.
NASA namerava "razstreliti" komet
08. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila program poleta medplanetarne vesoljske odprave Deep Impact (Globoko trčenje). Po načrtu bodo januarja 2004 izstrelili samodejno vesoljsko sondo brez posadke, ki bo 4. julija 2005 jedro kometa Tempel 1 zadela z bakrenim zrnom. Eksplozijo, ki bo pri tem nastala, bodo skozi teleskope na Zemlji opazovali astronomi in instrumenti sonde, ki bo letela mimo kometa.
Preizkus letala spodletel
04. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je prvi preizkus prototipa nadzvočnega letala brez posadke X-43A v ZDA v soboto končal neuspešno. Preizkus je spodletel še preden se je dobro začel. Letalo, ki naj bi doseglo hitrost približno 8000 kilometrov na uro, je kmalu po ločitvi od bombnika B-52, ki je dobro uro prej poletel iz vojaškega letalskega oporišča Edwards v Kaliforniji, strmoglavilo v Tihi ocean. Do strmoglavljenja je prišlo zato, ker ni bilo mogoče upravljati startne rakete, gre za različico prve stopnje nosilne rakete pegasus, ki bi morala tono težko in 3,7 metra dolgo letalo X-43A dvigniti na višino približno 28,5 kilometra in mu podeliti začetno hitrost. NASA je bila nosilni raketi že po nekaj sekundah poleta prisiljena dati povelje za samouničenje. Raketo z letalom je razneslo na višini 15 kilometrov nekaj sto kilometrov od obale južne Kalifornije.
Mesec dni dlje v vesolju
31. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA bo prihodnja dva poleta vesoljskih raketoplanov Atlantis in Discovery proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) preložila za približno tri tedne. Odločitev so sprejeli zaradi težav z novo 600 milijonov dolarjev vredno in 17,6 metra dolgo kanadsko mehanično roko Canadarm 2, ki so jo na postajo dostavili aprila in je še vedno ne morejo upravljati. Canadarm 2 je odločilnega pomena za prihodnje sestavljanje MVP. Zaradi preložitve poletov bo sedanja posadka MVP ostala v vesolju skoraj mesec dni dlje kot je bilo načrtovano.
Umrl ruski aeronavtični inženir Aleksej Tupoljev
13. 05. 2001 00.00
Priznani ruski aeronavtični inženir Aleksej Tupoljev, ki je pomagal pri načrtih za izgradnjo prvega ruskega nadzvočnega potniškega letala, je v starosti 76 let umrl v Moskvi.
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Novi vesoljski turisti
09. 05. 2001 00.00
V prihodnjih letih bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletelo še več vesoljskih turistov, je v torek izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA (Rosaviakosmos) Jurij Koptev. Njegov sekretar za tisk Sergej Gorbunov še dan prej, to je v ponedeljek, ni izključeval možnosti, da vesoljskih turistov v vesoljskih ladjah in na postaji v naslednjih petih letih ne bo. Kot je Koptev v torek še povedal, se bo treba s partnerji, ki sodelujejo pri sestavljanju MVP, zdaj dogovoriti o vključitvi vesoljskih turistov v odprave, ki bodo zaradi načrtovanih nalog obiskovale postajo. Po mnenju Kopteva bo treba v okviru dvostranskih pogodb in meddržavnih sporazumov določiti pravila izbire nepoklicnih vesoljcev. Direktor RAKA je prepričan, da bo to delo do julija letos končano.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Leonarda zadela meteorja
27. 04. 2001 00.00
Ameriški tovorni modul Leonardo, ki so ga izdelali v Italiji in uporabili med odpravo STS-102, ko je ameriški vesoljski raketoplan Discovery obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta med enotedensko začasno priključitvijo na postajo prejšnji mesec zadela dva manjša meteorja.
Indijski G-Sat 1 v prenizki orbiti
27. 04. 2001 00.00
Indijski komunikacijski satelit G-Sat 1, ki so ga s prvo indijsko nosilno raketo vrste GSLV (Geosynchronous Satellite Launch Vehicle) izstrelili 18. aprila, zaradi premajhne količine goriva ni dosegel geostacionarne orbite, je sporočil predsednik indijske vesoljske agencije ISRO dr. Krishnaswamy Kasturirangan.