poleta
Izstrelili Ariane 5
20. 12. 2000 00.00
V Gvajanskem vesoljskem središču na izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 1.26 in približno 11 sekund po srednjeevropskem času na začetku 43 minut dolgega izstrelitvenega okna uspešno izstrelili težko evropsko nosilno raketo ariane 5, ki je ponesla v vesolje tri vrste tovora: evropski satelit Astra 2D za luksemburško družbo SES, ameriški satelit GE-8 za družbo Americom in japonsko anteno LDREX japonske vesoljske agencije NASDA.
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.
Rusko javno mnenje o usodi postaje Mir
19. 11. 2000 00.00
Neodvisni ruski center za raziskave javnega mnenja Romir je 2000 polnoletnih Rusov vprašal za mnenje o nadaljnji usodi ponosa ruske kozmonavtike - orbitalne znanstvene postaje Mir. Ne glede na že sprejeto vladno odločitev za potopitev postaje v Tihem oceanu 40,9 odstotka vprašanih ruskih državljanov meni, da bi vlada sredstva za nadaljevanje poleta morala najti, 20,8 odstotka jih domneva, da bi financiranje lahko uresničevali iz proračunskih sredstev, 20,4 odstotka vprašanih misli, da je postaja zastarela in jo je treba potopiti, 17,9 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Smrt zaradi dolgega poleta
24. 10. 2000 00.00
28-letna Britanka Emma Christoffersen je po 20-urnem letu iz Sydneyja v London umrla zaradi tromboze, poroča britansko časopisje. Emma je nekaj minut po pristanku na londonskem letališču Heathrow potožila, da se ne počuti dobro, nato pa se je med čakanjem na prtljago zgrudila. Umrla je še pred prihodom v bolnišnico. Zdravniki so potrdili, da je umrla zaradi krvnega strdka zaradi dolgotrajnega sedenja na neudobnem letalskem sedežu. Kot pojasnjujejo zdravniki, krvni strdek nastane v nogi in po žili doseže bodisi srce bodisi pljuča, kar povzroči nenadno smrt. Po navedbah zdravnikov več deset potnikov vsako leto umre za tem t. i. sindromom turističnega razreda. Da bi zmanjšali nevarnost tromboze zdravniki svetujejo potnikom, naj se vsako uro sprehodijo po letalu.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa
Raketoplan Atlantis pristal
20. 09. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi je po 11 dneh poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s petimi ameriškimi in dvema ruskima vesoljcema.
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
King objavil prvi del nove knjige
26. 07. 2000 13.11
Svetovno znani pisatelj grozljivk, Stephen King, je v ponedeljek na internetu objavil prvi del svoje najnovejše knjige "The plant"(rastlina). Za prenos datoteke z interneta morajo uporabniki plačati en dolar, vendar je avtor opozoril, da nadaljevanj ne bo objavljal, če ne bo za prenos plačalo vsaj 75 odstotkov uporabnikov. "Zapomnite se, od vas je odvisno, če bom z objavami nadaljeval po prvih dveh obljubljenih nadaljevanjih,"je King opomnil bralce.
Ruska raketa utirila satelit
29. 06. 2000 11.50
Na ruskem kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije so popoldne izstrelili lahko dvostopenjsko rusko nosilno raketo kosmos-3M, ki je v orbito utirila ruski satelit vrste nadežda (upanje), mali britanski satelit SNAP-1 in mali kitajski satelit Tsinghua-1, je poročal ruski Radio Rossiji, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo RIA Novosti.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Slovo Atlantisa od MVP
27. 05. 2000 17.13
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.
Atlantis postaji zvišuje orbito
25. 05. 2000 15.13
Sedemčlanska ameriško-ruska posadka raketoplana Atlantis, ki je v torek vstopila v Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), opravlja različna vzdrževalna dela in popravila v postaji, raketoplan pa postaji postopno zvišuje orbito. Poldrugo leto stara MVP je pred sedanjim kratkim obiskom vesoljcev skoraj eno leto krožila okoli Zemlje brez posadke.
Ponovna odložitev izstrelitve atlasa 3A
22. 05. 2000 08.44
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so morali izstrelitev prve nove ameriške nosilne rakete vrste atlas 3A že četrtič v zadnjih šestih dneh preložiti, a današnji preložitvi je botroval tudi precej nenavaden razlog.
Izstrelitev atlasa 3A preložili za 24 ur
16. 05. 2000 07.52
Nova ameriška raketa atlas 3A, ki ima vgrajen zelo učinkovit ruski raketni motor RD 180 in ki bi jo morali v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi prvikrat izstreliti sinoči ob 23.37 po srednjeevropskem času, je na rampi 36-B ostala skoraj do polnoči, ko so se odločili, da polet preložijo.
Začetek sojenja libijskima državljanoma
03. 05. 2000 20.32
Na Nizozemskem se je začelo sojenje dvema libijskima državljanoma, ki sta obtožena terorističnega napada na ameriško potniško letalo. Letalo družbe Pan am je leta 1988 strmoglavilo nad škotskim mestom Lockerbie, umrlo je 270 ljudi. Sojenje bo potekalo v nekdanjem ameriškem vojaškem oporišču Camp Zeist, vendar po škotskih zakonih.
Olimpijska bakla bo potovala v vesolje
22. 04. 2000 10.24
Organizacijski komite poletne olimpiade 2000 v Sydneyju je potrdil, da bosta na krovu vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga bodo poslali v vesolje v ponedeljek in bo obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), tudi olimpijska bakla in zastava. Zastava in bakla, seveda ne prižgana, sta že zapakirani in shranjeni v raketoplanu. Posebej skrbno je bilo treba zapakirati baklo, da se zaradi preobremenitev pri vzletu in pristanku ne bi poškodovala. Pot bakle v vesolje bo simbolično oznanila začetek štafete, ki se bo sicer začela šest dni po koncu vesoljskega poleta. Pravo baklo bodo v Grčiji na Olimpu 10. maja prižgali s sončnimi žarki, nato pa bo tri mesece potovala do 27.000 kilometrov oddaljenega Sydneyju v Avstraliji. Do otvoritve olimpiade sredi septembra bo baklo nosilo 11.000 baklonoscev. Bakla, ki bo poletela v vesolje, je le neznatno manjša od prave, ki je dolga 72 centimetrov in tehta en kilogram.
Ariane 42L utirila satelit Galaxy 4-R
19. 04. 2000 17.42
Na ekvatorialnem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani na severozahodni južnoameriški obali so davi izstrelili zahodnoevropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je za ameriško družbo Panamsat utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Galaxy 4-R (Galaxy IVR).
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
Praznovanje Dneva kozmonavtike
13. 04. 2000 08.45
Ob včerajšnjem mednarodnem Dnevu kozmonavtike - minilo je 39 let od poleta prvega človeka Jurija Gagarina v vesolje -, je ruski predsednik Vladimir Putin v Kremlju sprejel predstavnike ruske vesoljske industrije in kozmonavte.
Prvi tekmi jadralnih padalcev
11. 04. 2000 08.17
Konec tedna sta na Kovku nad Ajdovščino potekali prvi dve tekmi slovenskega pokala v jadralnem letenju. Sobotno preizkušnjo, ki jo je zaznamoval močan veter in divji vzleti na startu, je po poluradnih rezultatih najhitreje prevozil Marjan Grah iz kluba Cumulus. Za 44,3 kilometra dolgo progo je potreboval eno uro, 33 minut in 24 sekund. Le tri sekunde za njim je ciljno črto v Vipavi preletel Jernej Zdešar iz Poleta, tretje mesto pa je z dobro minuto zaostanka pripadlo Andreju Erznožniku iz vrhniškega Kluba letalcev. V moštveni razvrstitvi je bil najboljši kamniški klub Polet, pred ljubljanskim Špica International in Krokarji iz Železnikov.
Zanesenjaki pripravljajo vesoljsko izstrelitev
25. 03. 2000 09.46
Skupina skoraj 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, namerava danes ali jutri na severu Nevade izstreliti 7,7 kilograma težko in 223 centimetrov dolgo raketo, ki naj bi poletela do višine 97 kilometrov nad Zemljo in tako dosegla vesolje.
Znova preizkusili raketno stopnjo fregat
21. 03. 2000 08.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob napovedanem času, to je ob 19.28 in 30 sekund po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U.