poleta
Prvi tekmi jadralnih padalcev
11. 04. 2000 08.17
Konec tedna sta na Kovku nad Ajdovščino potekali prvi dve tekmi slovenskega pokala v jadralnem letenju. Sobotno preizkušnjo, ki jo je zaznamoval močan veter in divji vzleti na startu, je po poluradnih rezultatih najhitreje prevozil Marjan Grah iz kluba Cumulus. Za 44,3 kilometra dolgo progo je potreboval eno uro, 33 minut in 24 sekund. Le tri sekunde za njim je ciljno črto v Vipavi preletel Jernej Zdešar iz Poleta, tretje mesto pa je z dobro minuto zaostanka pripadlo Andreju Erznožniku iz vrhniškega Kluba letalcev. V moštveni razvrstitvi je bil najboljši kamniški klub Polet, pred ljubljanskim Špica International in Krokarji iz Železnikov.
Zanesenjaki pripravljajo vesoljsko izstrelitev
25. 03. 2000 09.46
Skupina skoraj 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, namerava danes ali jutri na severu Nevade izstreliti 7,7 kilograma težko in 223 centimetrov dolgo raketo, ki naj bi poletela do višine 97 kilometrov nad Zemljo in tako dosegla vesolje.
Znova preizkusili raketno stopnjo fregat
21. 03. 2000 08.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob napovedanem času, to je ob 19.28 in 30 sekund po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U.
Endeavour končal topografsko odpravo
23. 02. 2000 10.32
Na pristajalni stezi 33 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ponoči ob 22 minut in 25 sekund po polnoči po dobrih 11 dneh kroženja okoli Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-nemško-japonsko posadko.
Galileo le 200 kilometrov mimo Jupitrove lune
22. 02. 2000 21.09
Vesoljska sonda Galileo naj bi danes ob 14.47 po srednjeevropskem času letela mimo Jupitru najbližje od štirih velikih lun in se ji pri tem predvidoma približala na le 200 kilometrov, najmanjšo razdaljo doslej. Za zdaj še ni znano, kako je sonda prestala prelet.
Neznana usoda stopnje fregat
09. 02. 2000 19.25
Zemeljska sredstva za opazovanje so zaznala trenutek uspešnega vstopanja raketne stopnje fregat za večkratno uporabo v zemeljsko ozračje in začelo se je njeno iskanje na predvidenem območju pristanka, vendar sedem ur po predvidenemu koncu poleta še ni novic o tem, kako in če je fregat prestal pristanek na Zemlji. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfaks bodo iskanje stopnje v Orenburški pokrajini zaradi slabega vremena prekinili.
Preizkus nove tehnologije vrnitve iz vesolja
09. 02. 2000 11.41
Na 5. ruskem preizkusnem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 0.20 po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U s prvo novo dodatno raketno stopnjo fregat (fregata) in utežno maketo.
NEAR se bliža Erosu
26. 01. 2000 08.30
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvou) se približuje planetoidu (asteroidu) Eros in ga periodično fotografira.
Modul Zvezda bodo utirili v začetku poletja
02. 01. 2000 17.04
Izstrelitve ključnega modula Mednarodne vesoljske postaje (MVP), servisnega modula Zvezda, ki so ga izdelali v Rusiji, naslednji mesec zanesljivo še ne bo, ker so jo preložii na začetek poletja.
Umrla najstarejša Zemljanka
02. 01. 2000 11.10
V četrtek je v 119 letu umrla Sarah Knauss iz Pennsylvanije, ki je bila od leta 1998 v Guinessovi knjigi rekordov zapisana kot najstarejša oseba na svetu. Kljub visoki starosti ni bila bolna in je umrla mirno v sanatoriju, kjer je živela. Najstarejša Zemljanka je bila rojena septembra leta 1880. Bila je gospodinja in zavarovalniška agentka. Živela je v času potopa Titanica in Lindberghovega poleta prek Atlantica. Starejša je bila od Brooklynskega mosta ter bila rojena pred postavitvijo Kipa svobode.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Prvi podatki iz črne skrinjice
11. 11. 1999 12.47
Prvi podatki iz črne skrinjice letala Egypt Air, ki je nedavno strmoglavilo ob vzhodni obali ZDA, kažejo, da je bil avtomatski pilot pred nesrečo izklopljen, nato pa je letalo, kot kaže, začelo nadzorovan spust. To je v sredo povedal vodja ameriškega nacionalnega urada za prometno varnost Jim Hall.
Številne odpovedi letov zaradi hrošča stoletja
06. 11. 1999 19.19
Številni potniki japonske letalske družbe All Nippon Airways (ANA) se zaradi strahu, da bodo ob prehodu v novo tisočletje nastopile težave z računalnikom, ne odločajo za polete z letalom 31. decembra in 1. januarja. Letalska družba je bila zato prisiljena odpovedati mednarodne polete v teh dveh dneh.
ANA odpovedala mednarodne polete
03. 11. 1999 09.02
Številni potniki japonske letalske družbe All Nippon Airways (ANA) se zaradi strahu, da bodo ob prehodu v novo tisočletje nastopile težave z računalnikom, ne odločajo za polete z letalom 31. decembra in 1. januarja. Letalska družba je bila zato prisiljena odpovedati mednarodne polete na ta dva dneva. Med drugimi sta bila odpovedana poleta iz Tokija in Osake v Frankfurt, medtem ko se načrt notranjih poletov ni bistveno spremenil.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
Ariane 44LP utirila Orion-2
19. 10. 1999 14.49
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 8.22 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44LP. Tretja stopnja rakete je v 22. minuti poleta v prehodno eliptično orbito utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Orion-2.
Prva izstrelitev poslovnega satelita s pomorskega kozmodroma
11. 10. 1999 07.45
S plavajočega kozmodroma Odiseja na Tihem oceanu, približno 2240 km jugovzhodno od Havajev, so iz ekvatorialnega položaja nad 154. stopinjo zahodne geografske dolžine davi ob 5.28 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili ukrajinsko-rusko tristopenjsko nosilno raketo zenit-3SL. Približno 62 minut kasneje je ruska pospeševalna stopnja blok DM-SL po svojem drugem vžigu v začasno prehodno orbito utirila ameriški 3440 kilogramov težki geostacionarni satelit DIRECTV 1-R. Gre za satelit vrste HS 601HP, 50. iz družine HS 601, ki ga je izdelala ameriška družba Hughes Space & Communications (HSC) in ki se odlikuje s 7,5 kilovati skupne električne moči in 16 zmogljivimi Ku-band transponderji. Satelit bo iz geostacionarne orbite nad 101. stopinjo zahodne geografske dolžine prenašal televizijske in interaktivne programe za 50 ameriških zveznih držav.
Posiljevalec izraelske miss sveta bo sedel
06. 10. 1999 19.09
Izraelca Šloma Nura, obtoženega za posilstvo miss sveta iz leta 1998, Izraelke Linor Abargil, je sodišče v Tel Avivu danes spoznalo za krivega. Kazen bodo izrekli 24. novembra, grozi pa mu do 30 let zapora.
Athena 2 utirila Ikonos
25. 09. 1999 09.38
Na izstrelišču v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg so točno ob napovedanem času, ob 20.21 in sedem sekund po srednjeevropskem času, uspešno izstrelili nosilno raketo athena 2 s satelitom za daljinsko zaznavanje Ikonos (prvotno Ikonos-2).
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Na Miru bodo izključili glavni računalnik
07. 09. 1999 21.57
Glavni računalnik ruske orbitalne znanstvene postaje Mir bodo drevi ob 21.00 po srednjeevropskem času izključili; Mir bo poslej letel brez usmerjanja položaja.
Živadinov in ekipa izkusili breztežnost
17. 08. 1999 16.18
Umetniški ansambel, režiser Dragan Živadinov in tehnično osebje, ki pripravljajo doslej prvo gledališko predstavo v breztežnem prostoru - njen naslov je Gravitacija nič Noordung, so davi v letalu Iljušin, prirejenem za vadbo kozmonavtov, visoko nad Zvezdnim mestom uspešno opravili prve vaje za uprizoritev, je STA izvedela prek glavnega sponzorja uprizoritve Telekoma Slovenije, ki je v zvezi z ekipo. Posnetkov s prvega poleta, ki so jih nameravali predvajati na medmrežju s časovnim zamikom, danes zaradi tehničnih zapletov ni bilo, pri Telekomu pa obljubljajo, da jih bodo na svoji spletni strani pokazali že jutri, nemudoma po tistem, ko bodo izvajalci dopotovali iz Moskve v Ljubljano.
Pred prvo gledališko predstavo v breztežnosti
12. 08. 1999 12.21
Slovenski gledališki režiser Dragan Živadinov je pred prvo izvedbo <A HREF=http://www.noordung.telekom.si > gledališke predstave v breztežnostnem stanju </A>na svetu novinarjem predstavil glavno zamisel načrta, šest igralcev, producenta in sponzorje.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Zadnji vesoljski sprehod na Miru
28. 07. 1999 17.07
Poveljnik posadke ruske orbitalne znanstvene postaje Mir Viktor Afanasjev in ladijski inženir Sergej Avdejev sta ob 11.37 po srednjeevropskem času odprla izstopno loputo orbitalne znanstvene postaje Mir in odšla na zadnji vesoljski sprehod.
Columbia uspešno pristala
28. 07. 1999 08.57
Po štirih dneh, 22 urah, 49 minutah in 35 sekundah poleta je davi ob 5.20 in 35 sekund po srednjeevropskem času - na Floridi je manjkalo še dobrih 39 minut do polnoči - v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko. Prvič je v poveljniškem sedežu raketoplana sedela ženska, 42-letna polkovnica ameriških vojaških letalskih sil, astronavtka Eileen Collins, ki je vodila pristajanje vesoljskega plovila za večkratno uporabo.
Avdejev nov vesoljski rekorder
24. 07. 1999 19.28
Ruski vesoljec Sergej Avdejev je včeraj ob 3. uri po srednjeevropskem času dosegel rekord v dolžini bivanja v vesolju.
Dvignili Grissomovo vesoljsko kapsulo Liberty Bell 7
21. 07. 1999 10.31
Po natanko 38 letih so z morskega dna, z globine večje od tiste, na katero je leta 1912 potonil potniški parnik Titanic, dvignili ameriško vesoljsko kapsulo Mercury 4, ki je na današnji dan 10 minut po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma, potonila.
Začel se je 240-dnevni zemeljski ''vesoljski polet''
03. 07. 1999 21.32
V moskovskem Inštitutu za medicinsko-biološke probleme (IMBP) so začeli uresničevati edinstven poskus simulacije poleta na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Štirje prostovoljci bodo 240 dni živeli v zrakotesno zaprti komori ''Mir'' in opravljali poskuse s sedmih področij.
Astronomski satelit FUSE uspešno utirjen
25. 06. 1999 07.16
Šest minut in pol po zaključku drugega vžiga druge stopnje ameriške nosilne rakete delta 2 se je približno ob 19. uri po srednjeevropskem času od nje s pomočjo pirotehničnih nabojev ločil satelit za raziskovanje nastanka vesolja FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer).