poljska vlada
Golob ob smrti nekdanjega papeža Benedikta XVI.: Bil je prijatelj Slovenije
31. 12. 2022 16.22
Družbena omrežja so kmalu po novici o smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. preplavili odzivi. Že več mesecev je bilo znano, da je Benedikt fizično šibak in da komaj govori, novica o njegovi smrti pa je užalostila številne vernike in voditelje po vsem svetu. Bil je prijatelj Slovenije, ki se ga bomo spominjali kot zagovornika dialoga in po modrosti njegovih misli," je na spletu ob slovesu nekdanjega papeža zapisal slovenski premier Robert Golob. Sožalje pa so izrekli tudi številni drugi politiki in svetovni voditelji. Papež Frančišek je svojega predhodnika Benedikta XVI. v homiliji pri večernicah na silvestrovo označil za plemenito in nežno osebo.
Slovenski in češki javni mediji v boju za depolitizacijo medijev
27. 11. 2022 15.05
V zadnjih nekaj letih se je srednja Evropa izkazala kot regionalno žarišče v boju za prihodnost neodvisnih javnih medijev v EU. V tem sta tudi naša država in Češka. Na spletnem seminarju 'Grožnje neodvisnim javnim medijem v srednji Evropi' so govorci razpravljali o situaciji na javnem medijskem parketu v obeh državah in raziskovali vzporednice pri izzivih, s katerimi se soočajo. Češka nova vlada je namreč blizu sprejetja zakonodaje, namenjene omejevanju političnega vmešavanja in krepitvi institucionalne neodvisnosti izdajateljev televizijskega programa.
Nemčija pošilja Poljski protiraketni sistem Patriot
21. 11. 2022 20.15
Potem ko je raketa sredi ruskega obstreljevanja Ukrajine padla na poljsko vas blizu ukrajinske meje in ubila dva človeka, je nemška vlada Poljski ponudila protiraketni obrambni sistem Patriot. S tem Nemčija želi Poljski pomagati zavarovati njen zračni prostor. Varšava je ponujeno pomoč sprejela, obrambna ministra obeh držav pa sta že potrdila dogovor.
Objavili posnetke s kraja eksplozije, Ukrajinski preiskovalci že prispeli na Poljsko
17. 11. 2022 07.31
Za torkov incident na vzhodu Poljske, ko je tja priletela raketa in terjala dve življenji, je v celoti odgovorna Rusija, so sporočile ukrajinske oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Ukrajina brezdvomno ni kriva in dodal, da so mu njegovi najvišji poveljniki zagotovili, da to ni njihova raketa. V njegovo izjavo je med drugim podvomil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je dejal, da dokazi pravijo drugače. Poljska je sporočila, da je ukrajinskim preiskovalcem pripravljena omogočiti dostop do mesta. Ukrajinski preiskovalci naj bi že prispeli na kraj incidenta.
Slovenska vlada Rusijo pozvala k prekinitvi agresije, Ukrajini obljubila pomoč
17. 11. 2022 16.12
Slovenska vlada je ostro obsodila rusko agresijo na Ukrajino, katere rezultat so med drugim sistematični napadi na civilno prebivalstvo in uničevanje kritične infrastrukture. Rusko federacijo je pozvala, naj s takšnim delovanjem nemudoma preneha. Vlada bo Ukrajini ponudila dodatno pomoč pri obnovi kritične infrastrukture.
Glede eksplozije na Poljskem več držav pozvalo k previdnosti v odzivih
16. 11. 2022 07.13
Po eksploziji na Poljskem so se že zvrstili številni odzivi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da je absolutno nujno preprečiti eskalacijo vojne v Ukrajini, potem ko je na vzhod Poljske padla raketa in ubila dva človeka. Podobno so se odzvale francoske oblasti, ameriški predsednik Joe Biden pa je dejal, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je na vzhodu Poljske ubila dve osebi, izstreljena iz Rusije. Tako Biden kot poljski predsednik Andrzej Duda pozivata k previdnosti pri odzivu.
Po eksploziji na Poljskem posvet članic Nata, Rusija zanika vpletenost
15. 11. 2022 19.39
Poljski mediji poročajo, da naj bi dve raketi zadeli kmetijo na poljski strani ukrajinsko-poljske meje. Pri tem sta umrli dve osebi, je potrdil predstavnik poljske vlade. Poljski premier Mateusz Morawiecki je po posvetovanju s predsednikom države sklical nujno sejo odbora za nacionalno varnost. Pojavljajo se ugibanja, da bi lahko šlo za ruski raketi, ki sta zgrešili cilj, kar pa Rusija zanika. Poljska je medtem razglasila povečano pripravljenost oboroženih sil na meji z Ukrajino. Po naših neuradnih informacijah naj bi Slovenija za sredo zjutraj sklicala sejo sveta za nacionalno varnost.
Pandemično krhanje populistov in obeti liberalne demokratične prihodnosti?
13. 11. 2022 17.50
Svet je že več kot desetletje potopljen v demokratično recesijo, kar pomeni stagnacijo in celo delno zmanjševanje tako števila (nekdaj) demokratičnih držav kot kakovosti tistih, ki še stojijo. Delež trdnih demokracij se je po Freedom Housu z zgodovinskega vrha 46,6 odstotkov, ki je bil dosežen v letu 2006 in 2007, zmanjšal na 42 odstotkov do leta 2020. Zadovoljstvo z demokracijo v trdno demokratičnih državah je bilo sodeč po podatkih iz Harvardovega projekta HUMAN v prvem desetletju 21. stoletja relativno visoko, med 50 in 55 odstotkov državljanov je bilo zadovoljnih, nato pa je zdrselo med letoma 2013 in 2018 na skoraj 45 odstotkov. V tem istem obdobju se je po zadnjem letnem poročilu Populists in Power število populističnih vlad v demokratičnih državah povzpelo z okoli šest leta 2000 na kar 19 do leta 2019 – in to ne po naključju.
Tudi Nemčija odstopa od pogodbe o energetski listini
11. 11. 2022 19.40
Nemčija se je pridružila vedno daljšemu seznamu evropskih držav, ki so napovedale odstop od pogodbe o energetski listini, ki po opozorilih kritikov ščiti naložbe v fosilna goriva. Odstop od pogodbe so pred tem med drugimi že napovedale tudi Slovenija, Francija in Nizozemska.
Slovenija sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini
10. 11. 2022 15.02
Vlada je na seji sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini, s tem pa se pridružuje vrsti drugih držav Evropske unije, ki so že odstopile od pogodbe, kot je na primer Italija. Gre za mednarodno pogodbo, ki je namenjena zaščiti tujih naložb, kot so po seji pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, pa je skozi leta začela izgubljati na pomenu in danes so zaveze v njej preživete in zastarele. Dokončno bo o odstopu od pogodbe odločil DZ.Pogodba je po mnenju stranke Levica sporna predvsem zato, ker ovira prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in druge ukrepe za varovanje okolja.
Migrantska kriza: se bo ponovilo leto 2015 ali bo Evropa pravočasno reagirala?
02. 11. 2022 09.33
Evropa se v zadnjem času ne sooča le z vojno na svojem ozemlju ter energetsko krizo, vse več je tudi ilegalnih vstopov na ozemlje Evropske unije. V prvi polovici letošnjega leta je bilo po podatkih Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex takih okoli 114.720, kar je približno 84 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Povečano povpraševanje po kalijevem jodidu v luči jedrskih groženj
31. 10. 2022 19.18
Strah pred jedrsko grožnjo je Evropo spodbudil k nakupu večjih količin tablet kalijevega jodida. O nenadnem povečanju povpraševanja po jodu v svojih lekarnah poročajo Romunija, Bolgarija, Poljska, Belgija in celo Hrvaška. V Belgiji so na primer jodove tablete brezplačne za vse prebivalce, v Franciji, kjer njihovo proizvodnjo nadzoruje vojska, prodajo določa vlada. Številne evropske države kopičijo zaloge, prav tako Združene države Amerike. Ameriška vlada je nedavno napovedala nakup ogromnih količin kalijevega jodida zaradi potencialne zaščite prebivalstva v primeru jedrskega napada. Googlovo iskanje za kalijev jodid se je konec februarja kmalu po ruski invaziji na Ukrajino močno povečalo, zdaj spet narašča. Kako je pri nas? Kdo je upravičen do teh tablet in kdo ne? Kakšni so negativni učinki in ali jih imamo dovolj?
Nova 'kubanska kriza'? Bo Nato na Finsko namestil jedrsko orožje?
31. 10. 2022 09.12
ZDA že imajo približno 100 kosov jedrskega orožja v Evropi – v Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem in v Turčiji. Toda ambicije še naprej rastejo, obstaja namreč možnost, da bi bilo Natovo jedrsko orožje nameščeno še na Finskem, če bi bila odobrena njihova prošnja za članstvo v Natu, kar bi lahko dodatno razjezilo Rusijo. Prošnja za članstvo je bila vložena že maja, in sicer kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino.
Milijardni posel z Američani: Poljska gradi prvo 'nuklearko'
29. 10. 2022 11.51
Poljska je za gradnjo prve jedrske elektrarne izbrala ameriško podjetje Westinghouse, je sporočil poljski premier Mateusz Morawiecki. Podjetje Westinghouse je za več milijard evrov vreden posel premagalo konkurenčni ponudbi francoskega podjetja EDF in južnokorejskega podjetja KHNP.
Puščanje na poljskem delu naftovoda
12. 10. 2022 18.35
Na delu naftovoda Družba, ki poteka med Rusijo in Nemčijo, je pred mestom Plock na Poljskem prišlo do puščanja, zaradi česar je bil del naftovoda zaprt, je sporočil poljski upravljavec naftovodnega omrežja PERN. Iz poškodovanega dela naftovoda trenutno črpajo surovo nafto, da bi lahko ocenili škodo in začeli s popravili.
Nemčijo skrbi visok pritok beguncev iz Ukrajine, Poljska pripravljena
11. 10. 2022 13.38
Povečan pritok ukrajinskih beguncev in prihodi migrantov po balkanski poti v Nemčiji sprožajo skrbi. Poraja se predvsem vprašanje glede nastanitvenih zmogljivosti. Poljska je medtem sporočila, da je pripravljena na nov val beguncev iz Ukrajine, kjer so se razmere po ruskem napadu nevarno zaostrile.
Poljska zahteva odškodnino za škodo, povzročeno v 2. svetovni vojni
03. 10. 2022 16.05
Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je podpisal diplomatsko noto Berlinu, v kateri zahteva odškodnino za drugo svetovno vojno. Varšava je možno odškodnino ocenila na 1,23 milijarde evrov. Nemčija, ki je sicer največja trgovinska partnerica Poljske, sporoča, da so bile vse finančne terjatve, povezane z vojno, poravnane.
Rusi se bodo morali obisku Finske izogniti, saj jim je vstop prepovedan
30. 09. 2022 18.08
Na Finskem so stopila v veljavo strožja pravila za vstop ruskih državljanov. Finska vzhodna meja bo tako praviloma zaprta za Ruse s turističnimi vizumi, za ostale pa bodo še vedno obstajale določene izjeme, je sporočil finski zunanji minister Pekka Haavisto.
'Nimam srca pogledati ljudem v oči in reči, da sem zapravil dve milijardi'
23. 09. 2022 06.00
Kot vse kaže, Slovenija odstopa od nakupa 45 boxerjev, ki je težak 281 milijonov evrov. A kaj to pomeni za pogodbene kazni? Nas davkoplačevalce res lahko doletijo, in to v višini 70 milijonov evrov? Kdo se igra z denarjem državljanov in kdo z varnostjo v luči aktualnih razmer zaostrovanja rusko-ukrajinskega konflikta?
Rusi, ki se želijo izogniti mobilizaciji, bežijo iz države, cene letalskih kart v nebo
22. 09. 2022 10.46
Rusi, ki bežijo pred mobilizacijo, v Estoniji in Latviji ne morejo računati na azil, Litva in Poljska odločitve o tem še nista sporočili. Veliko Rusov naj bi se odpravilo tudi v Gruzijo in na Finsko, kjer pravijo, da se promet na meji povečuje. Po napovedi vpoklica v vojsko so v Rusiji sicer poskočile cene letalskih kart, številni poleti so bili v trenutku razprodani. Nemške oblasti so medtem napovedale, da so pripravljene sprejeti ruske dezerterje.
Ukrajina od Rusije zahteva 300 milijard evrov vojne odškodnine
09. 09. 2022 12.40
Ukrajina od Rusije terja 300 milijard ameriških dolarjev vojne odškodnine. Zelenski pa je v nagovoru dejal, da jim je uspelo v okviru protiofenzive "osvoboditi" več kot tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Ukrajinska protiofenziva v Harkovu je namreč prisilila ruske čete v umik in evakuacijo. Rusija je nato sporočila, da v Harkov pošilja dodatne vojaške enote. V nekaterih evropskih državah se je medtem omajala podpora Ukrajini zaradi vse višjih cen, ki se bodo še okrepile med zimskim časom.
Spopad z draginjo: milijarde za podjetja, nižje trošarine, omejitve cen
06. 09. 2022 07.53
Vse hujša inflacija je celotno Evropo spravila v novo krizo. Vlade pa se ob draginji z različnimi ukrepi trudijo zaščititi gospodinjstva in podjetja. Od enkratnih izplačil, subvencij, do znižanja DDV na energente in uvedbe zgodnje meje cen. Pa tudi s sprostitvijo likvidnostnih jamstev. Inflacija je namreč julija dosegla najvišjo vrednost doslej, Evropi pa se v energetski krizi obeta dolga in težka zima.
Poljska od Nemčije zahteva odškodnino za drugo svetovno vojno
01. 09. 2022 15.28
Poljska je med drugo svetovno vojno utrpela za več kot 1,3 bilijona evrov škode, je razvidno iz poročila poljske parlamentarne komisije, za katerega oblasti želijo, da postane podlaga za pogajanja z Nemčijo glede reparacij. Nemčija plačilo kakršnih koli odškodnin zavrača.
21 držav med kladivom in nakovalom: cena vojne v Ukrajini
24. 08. 2022 09.22
Šest mesecev vojne v Ukrajini je močno zaznamovalo Evropo. Odzivi držav pa so različni, precej so povezani z zgodovinskimi izkušnjami z Rusijo in odvisnostjo od njenih energentov.
Skrivnostni pogin rib: 'Reka Odra bo potrebovala leta, da si opomore'
14. 08. 2022 11.42
Vzdolž več sto kilometrov reke Odre se od konca prejšnjega meseca pojavlja na tisoče mrtvih rib. Domneva se, da je v vodo prišla strupena snov, čeprav testiranje rečne vode ni pokazalo konkretne snovi, ki bi to povzročila. Nemška vlada svari pred okoljsko katastrofo in ljudem priporoča, naj se reki izogibajo.
Vojna v Ukrajini razdrla višegrajsko enotnost, Golobov govor redkost
11. 08. 2022 11.20
Foreign Policy je objavil daljšo analizo političnega dogajanja v Evropi. Uvodoma so izpostavili junijski govor Roberta Goloba v Bruslju, kjer je tudi v imenu ostalih držav naslovil energetske probleme Evrope. Opozorili so tudi na oslabljeno Višegrajsko skupino po ruskem napadu na Ukrajino. Ko sta bili Nemčija in Rusija še v dobrih odnosih, se tudi državam vmes, predvsem Poljski in Madžarski, ni bilo treba postavljati v bran kateri izmed velesil. Zdaj, ko so se odnosi med Rusijo in Nemčijo popolnoma izjalovili, se je Poljska nagnila tesneje k Nemčiji, tudi vse ostale države srednje Evrope so se jasno odločile: pripadajo Evropi. Izjema ostaja Madžarska, ki ohranja prijateljske odnose z Rusijo.
Jedrska elektrarna v Zaporožju vnovič tarča obstreljevanja
11. 08. 2022 08.12
Satelitski posnetki prikazujejo razsežnost škode in uničenja na letališču na Krimu, kjer v bližini naselja Novofjodorovka eksplodiralo strelivo. Vojaška letala so oporišče Saky, ki leži na zahodu Krima in je pod rusko oblastjo, napadla v začetku tedna, pri tem je ena oseba umrla. Z območja jedrske elektrarne Zaporožje pa poročajo o novem obstreljevanju, Ukrajina in Rusija pa odgovornost za to znova pripisujeta druga drugi. Po navedbah ukrajinskega operaterja Energoatom je bila v napadih zadeta upravna stavba nuklearke, tarča pa je bila tudi gasilska postaja v bližini, vendar so razmere trenutno pod nadzorom. Na mednarodni konferenci za Ukrajino v danski prestolnici so donatorji zbrali več kot 1,5 milijarde evrov.
Končane so obdukcije vseh žrtev tragične nesreče: oba voznika umrla
08. 08. 2022 06.28
V sobotni nesreči avtobusa s poljskimi romarji na Hrvaškem sta umrla oba šoferja. V nesreči je umrlo 12 potnikov. Dve osebi sta še vedno v kritičnem stanju, stanje ostalih potnikov je stabilno. Po poročanju poljskih medijev nekateri sorodniki udeležencev tragične nesreče poljskega avtobusa na Hrvaškem še vedno niso uspeli vzpostaviti stika s svojimi najbližjimi. Poljska vlada je sicer sporočila, da je vzpostavila izredno telefonsko linijo za družine ponesrečenih. Medtem pristojni še vedno preiskujejo vzroke in okoliščine prometne nesreče.
Na Finsko se vračajo Rusi, a država razmišlja o ukinitvi turističnih vizumov
30. 07. 2022 12.15
Finska vlada se sooča z vse večjim javnim in političnim pritiskom, da odpravi vrzel v sankcijah Zahoda. Čeprav imajo namreč Rusi prepoved potovanja v Evropsko unijo, pa se lahko na Finsko čez mejo vseeno odpravijo z avtobusom ali avtomobilom. Sredi julija je Rusija omilila številne covidne ukrepe, ki so se nanašali tudi na prehajanje meja. S tem pa so v to sosednjo skandinavsko državo znova začeli prihajati ruski turisti, a njihov dotok bo morda ta skandinavska država že kmalu zaprla. Kremelj je ob tem opozoril, da odziv Moskve ne bo pozitiven, če bo ruskim turistom onemogočila vstop v državo.
Putinovi apetiti (in napake): 'Ko sklenete kompromis, ni nikoli konca'
17. 07. 2022 08.11
Anton Semiženko je v Ukrajini dolga leta delal kot novinar – reporter. Vojna ga je postavila v novo vlogo. Ureja objave v angleškem jeziku na portalu Babel. Kot poudarja, je podoba Ukrajine v tujih medijih ključna, saj je nanjo vezana zahodna pomoč. Z njim smo se pogovarjali o poteku vojne, pričakovanjih, prihodnosti, predvsem pa o apetitih Vladimirja Putina, ki jih je vse več Evropejcev pripravljeno spregledati, saj kontinent kleca pod naraščajočimi cenami. Putina v resnici ne zanima Donbas, opozarja sogovornik v odgovor vsem, ki predlagajo hitro končanje vojne s predajo vzhoda Ukrajine.