postavlja
Bombni napad na Šri Lanki
28. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu na Šri Lanki je le dan potem, ko so tamilski uporniki izrazili pripravljenost za mirovna pogajanja z vlado Chandrike Kumaratunge, danes umrlo najmanj osem ljudi, še 46 oseb pa je bilo težje ranjenih. Bomba je eksplodirala pod nekim mostom v kraju Thammennawa na severovzhodu države, ko je čezenj zapeljal avtobus. Policija je odgovornost za napad pripisala uporniškim tamilskim tigrom (LTTE). Pripadniki tamilskih tigrov so nedaleč od kraja bombnega napada napadli skupino vojakov ter pri tem ubili enega vojaka in enega civilista.
Nizozemska pred legalizacijo evtanazije
25. 11. 2000 00.00
Nizozemska je na tem, da bo prišla v zgodovino kot prva država na svetu v kateri bodo legalizirali evtanazijo. To bo pomenilo, da nizozemski zdravniki, ki že dvajset let opravljajo t.i. milostne prekinitve življenja, ne bodo več v strahu pred potencialno obsodbo za umor. Predlog zakona, ki bo šel pred parlament v torek, postavlja stroga pravila. Odrasli pacienti morajo izkazati prostovoljno, dobro pretehtano in trajno željo za smrtjo, sicer jih čaka neznosno trpljenje. Prav tako mora zdravnik prej jasno povedati pacientu o njegovem stanju in možnostih in ugotoviti, da ne obstaja prav nobena drugačna možnost. Mnenje mora podati še drugi zdravnik –
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Osuplost filmskih režiserjev
11. 11. 2000 00.00
Filmski režiserji Janez Burger, Boštjan Hladnik, Miha Hočevar, Andrej Košak, Damjan Kozole, Metod Pevec in Igor Šterk ter scenarist Jan Cvitkovič so v odprtem pismu izrazili svojo osuplost ob novici, da žirija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) za nominacijo oskar za najboljši celovečerni film v tujem jeziku za leto 2000 letos zopet ni izbrala slovenskega kandidata.
Pozitivna ocena o napredku
08. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.
Vladna koalicija je še vedno neznanka
05. 11. 2000 00.00
V okviru pogovorov o sestavi prihodnje vladne koalicije sta se danes sešla predsednika LDS in SLS+SKD Janez Drnovšek in Franc Zagožen, ki za zdaj še nista znala napovedati, kakšen bo izid pogajanj in kakšna bo sestava vladne koalicije. Pogovori se bodo popoldne nadaljevali s SLS+SKD, Drnovšek pa naj bi se pozno popoldne predvidoma sešel tudi s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem.
Drnovšek omenja "rezervni scenarij"
05. 11. 2000 00.00
V okviru pogovorov o sestavi prihodnje vladne koalicije sta se danes sešla
Kramnik potrdil osvojitev prestola
05. 11. 2000 00.00
Zadnja, 16. partija za naslov šahovskega svetovnega prvaka Mednarodnega združenja poklicnih igralcev (PCA) v Londonu med Rusom Vladimirjem Kramnikom in rojakom in branilcem naslova Garijem Kasparovom je bila prekinjena. S tem s končnim razpletom je Kramnik dokončno prevzel šahovsko žezlo, ki je bilo 15 let v rokah Kasparova. Petinvajsetletni Kramnik je za zmago dobil dve tretjini od dveh milijonov dolarjev vrednega nagradnega sklada.
Novinar POPtv ravnal v interesu javnosti
04. 11. 2000 00.00
Novinarsko častno razsodišče je zaključilo postopek v primeru Janez Jereb proti novinarju POPtv Vinetu Beštru zaradi prispevka o Krivolovu v
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Zakon o odpravi embarga proti Kubi
29. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je objavil zakon o delni odpravi embarga proti Kubi. Clinton je dejal, da zakon, ki ga je ameriški senat sprejel 18. oktobra, vsebuje določeno število omejitvenih pogojev. Zakon za začetek omogoča izvoz ameriških izdelkov na Kubo, vendar pa je praktično nemogoče pridobiti sredstva za začetek prodaje.
Atelje 212 s predstavo Na čigavi strani
18. 10. 2000 00.00
Dramsko gledališče Atelje 212 iz Beograda bo drevi ob 20. uri v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici uprizorilo predstavo Na čigavi strani (Na čijoj strani) avtorja Ronalda Harwooda. Predstavo odlikujeta izvrstna režija Lenke Udovički in številni znani igralci, med drugim tudi Petar Božović, Ljubo Tadić in Petar Kralj.
Svetovni dan standardizacije
13. 10. 2000 00.00
Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.
Enel napovedal nakup Infostrada
11. 10. 2000 00.00
Italijansko državno podjetje Enel je napovedalo nakup drugega največjega italijanskega operaterja fiksne telefonje Infostrada, ki naj bi ga nato združilo s tretjim največjim italijanskim mobilnim operaterjem Wind, ki ponuja storitve na področju fiksne in brezžične telefonije ter interneta. S to združitvijo bo nastala druga največja italijanska telekomunikacijska družba.
Delova volilna projekcija
08. 10. 2000 00.00
Po Delovi volilni projekciji, narejeni na osnovi terenske raziskave v vseh osmih volilnih enotah, si bo sedeže v državnem zboru razdelilo osem strank. 3030 anketiranih državljanov v raziskavi Dela Stik je LDS dodelilo 34 sedežev, SDS in ZLSD po 12, SLS+SKD devet, NSi in DeSUS po šest sedežev, SMS pet, SNS pa štiri sedeže v novem državnem zboru, ki ima 90 poslancev. Presenečenje raziskave je SMS, ki jo volijo politično manj obremenjeni volilci med 18. in 45. letom, zato bo uspeh stranke odvisen tudi od volilne udeležbe, poroča sobotno Delo.
Slovenija zaostaja pri uvajanju novih tehnologij?
05. 10. 2000 00.00
Po številu osebnih računalnikov je Slovenija pod evropskim povprečjem. Ob tem je za razliko od zahodnoevropskih držav v Sloveniji na sto prebivalcev le 12 priključkov na internet, uporaba interneta pa je razširjena predvsem med populacijo, mlajšo od 25 let. To dejstvo predstavlja bistveno oviro t. i. novi ekonomiji, se je pokazalo na včerajšnji javni tribuni revije Telstar na temo Nove tehnologije in koncentracije kabelsko-komunikacijskih sistemov, ki je potekala v sklopu t. i. obsejemskih prireditev na 47. mednarodnem sejmu Sodobna elektronika. Kot so sporočili z Ljubljanskega sejma, sta na tribuni Urška Odar in Vesna Bravc, obe iz Telemacha, povedali, da je zaradi majhne razširjenosti interneta med drugim slabo razširjena tudi t. i. IP telefonija, ki je sicer po padcu berlinskega zidu v Vzhodni in Srednji Evropi doživela velik razcvet. Telemach razvija IP telefonijo, ki uporablja za prenos telefonskega prometa internetni protokol, z dostopom prek kabelskega omrežja. Čeprav je na kabelsko televizijo priključenih že 12 do 15 odstotkov vseh televizijskih gledalcev, je internet prek kabla v Sloveniji še razmeroma redek. Telemach si je na tem področju zadal za cilj povečati število tovrstnih naročnikov, kar pa mu za zdaj še ni povsem uspelo. Predstavniki kabelskih operaterjev pa so na tribuni opozorili, da so današnji realni problemi kabelskih operaterjev predvsem v premalo razširjeni obstoječi kabelski mreži, tako se denimo tudi s sejma ne morejo prek kabla predstaviti svetu. Če pa omrežje je, pa ni dovolj primernih vsebin, ki bi jih po tem omrežju prenašali. Kjer je oboje, pa cena storitev ni dovolj visoka, da bi se ta dejavnost izplačala. Sicer pa naj bi analize trga kazale, da je v Sloveniji prihodnost in mesto samo za enega in pol kabelskega operaterja. To pa postavlja pod vprašaj zahtevano konkurenco in ekonomičnost poslovanja manjših kabelskih operaterjev, ki se bodo morali v prihodnje zaradi zmanjševanja stroškov združevati. Predstavnik celjskega kabelskega operaterja je menil, da je razvoj v smeri kabelskega interneta brez prave prihodnosti, saj ga bo že v nekaj letih nadomestil internet prek mobilne telefonije.
EU bi Sloveniji namenil 120 milijard tolarjev pomoči
27. 09. 2000 00.00
Slovenija je v med leti 1994 in 1999 v okviru čezmejnega programa Phare letno prejela 1,2 milijarde tolarjev, v obdobju 2000 2002 bo na leto prejela 2,7 milijarde tolarjev, po pogajalskih izhodiščih pa bi lahko Slovenija ob ugodnem razpletu pogajanj in ob upoštevanju določenih predpostavk ob vstopu v EU od leta 2003 do 2006 od unije prejela okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda oz. 120 milijard tolarjev razvojnih pomoči. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur se ob tem postavlja vprašanje, ali bo Slovenija ta sredstva sposobna črpati. To bo odvisno od tega, ali ji bo uspelo vzpostaviti ustrezen institucionalni sistem na vseh ravneh, in od tega, ali bodo institucije ustvarjale projekte, s katerimi se bodo lahko potegovale za razvojna sredstva EU.
Teden boja proti zastavam ugodnosti
25. 09. 2000 00.00
Mednarodna federacija transportnih delavcev (ITF), sindikalna organizacija, ki zastopa transportne delavce, začenja danes akcijo v večjih evropskih pristaniščih, med njimi tudi v koprskem pristanišču. Kot je povedal ITF inšpektor v Sloveniji Branko Krznarič, bo do petka obiskal vse ladje, ki bodo priplule ali že sidrijo v Luki Koper. Največ pozornosti bodo ITF inšpektorji posvetili ladjam, ki plujejo pod t.i. zastavami ugodnosti, na katerih v večini primerov pomorščaki nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, skladne z zahtevami, ki jih postavlja ta mednarodna sindikalna organizacija. Cilj inšpektorjev ITF je, da bi sklenili čim več ITF kolektivnih pogodb, izterjali neizplačane ali premalo izplačane osebne dohodke pomorščakov ter poplačilo denarnih zahtevkov za smrt pomorščakov med plovbo ali za telesne poškodbe. Krznarič je danes načel tudi težave zaposlenih v koprskem pristanišču in napovedal tesnejše sodelovanje z enim od luških sindikatov.
Italijanski e.Biscom kupuje HanseNet
19. 09. 2000 00.00
Italijansko internetno podjetje e.Biscom bo kupilo 80-odstotni delež nemškega telekomunikacijskega podjetja HanseNet. Zanj namerava odšteti 480 milijonov nemških mark. Nakup naj bi do konca letošnjega oktobra potrdila še uprava podjetja Hamburgische Electricitats Werke, ki je lastnica HanseNet.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.
Avstrija o Schüsslovih izjavah
06. 09. 2000 00.00
Sinoči so na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani tudi uradno pojasnili sobotne izjave avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla o Avnoju oziroma slovenskem nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Avstrijska vlada zatrjuje, da gre za nesporazum, izjav o predsedniku Kučanu pa ne komentira. Odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu Martin Pammer je dejal, da avstrijska vlada ni in tudi nikoli ne bo zahtevala formalne odprave avnojskih sklepov.
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
Dražje sodne takse
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem začne veljati novela novela zakona o sodnih taksah, ki jo je sprejel državni zbor na julijski seji. Novela pomeni uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča ter obenem tudi zvišanje taks v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, ter manjše spremembe v zadevah upravnega spora, ločeno posebej za zadeve socialnega varstva, kjer se takse znižujejo, ter posebej za ostale zadeve upravnega spora. Po novem bo potrebno na področju kazenskih zadev za takso za vlogo namesto dosedanjih 4500 tolarjev plačati 7500 tolarjev, za odločbo in za pravno sredstvo pa namesto dosedanjih 7500 tolarjev 12.000 tolarjev. Taksi za tožbo in za sklep v sporih zaradi motenja posesti znašata po 15.000 tolarjev. V postopkih upravnega spora pa se višina takse za tožbo zvišuje kar za 166 odstotkov, in sicer s 4500 na 12.000 tolarjev, medtem ko se taksa za tožbo v zadevah socialnega varstva zmanjšuje za 17 odstotkov na 3750 tolarjev, enako vsoto bo potrebno plačati za takso za pravno sredstvo v zadevah socialnega varstva, kar pomeni 37,5-odstotno znižanje višine takse. Kar za 500 odstotkov se bo zvišala taksa za pravno sredstvo, ki odslej namesto 6000 znaša 30.000 tolarjev, po 25 odstotkov pa se zvišata taksi za odločbo kakor tudi za tožbo v zadevah socialnega varstva - za prvo bo treba odšteti 15.000 tolarjev (prej 12.000), za drugo 3750 tolarjev (prej 3000 tolarjev).
Prevetritev vojaške politike
12. 08. 2000 00.00
Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.
Bajuk obiskal Klinični center
09. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes obiskal ljubljanski Klinični center (KC), kjer ga je vodstvo te ustanove seznanilo z dosežki KC ter težavami, s katerimi se srečuje bolnišnica. Po pogovorih ter obisku rentgenskega inštituta in intenzivnega oddelka je premier v izjavi za javnost med drugim izrazil zadovoljstvo, da v Sloveniji obstaja tako vrhunska bolnišnica, kot je KC. Bajuk je dejal, da mora biti zdravstvo v proračunu ena od prioritet. Dodal pa je, da je treba premišljati tudi o dolgoročnih in trajnejših rešitvah. Kot je pojasnil, se bo zavzemal, da bi v davčno zakonodajo vpeljali nekatere rešitve, s katerimi bi počasi tudi na zdravstvenem področju ustvarjali odgovorno partnerstvo med civilno družbo in državo.
SDS ne išče novih partnerjev
25. 07. 2000 08.22
Predsednik SDS Janez Janša je včeraj zanikal trditve predsednika SLS+SKD Franca Zagožna, da naj bi SDS iskala nove koalicijske partnerje. Dejal je, da je Zagožen v vnemi, da bi čimprej prišlo do konca sestanka in da bi že bil izglasovan Potrčev predlog, ''najbrž slabo slišal''. Janša naj bi samo dejal, da SLS+SKD Slovenska ljudska stranka v prihodnosti ni edini možni koalicijski partner stranki SDS. Dodal je, da bi težko napovedoval koalicijo z LDS, saj že obstaja koalicija LDS, ZLSD in SLS+SKD. Če bi k temu dodali še stranko SDS, to ne bi bila koalicija, ampak bi to bil celotni državni zbor.
EU zahteva zaprtje PCP
14. 07. 2000 21.53
Ob pričakovanem obisku evropskega komisarja za širitev Guenterja Verheugena v Sloveniji se ponovno odpirajo vprašanja v zvezi z zaprtjem prostocarinskih prodajaln. Čeprav še ni znan dogovor, po katerem bi bila Slovenija zavezana zapreti prostocarinske prodajalne, EU stalno in sistematično pritiska na Slovenijo, da prostocarinske prodajalne zapre in tako onemogoči konkurenco okoliškim trgovcem iz sosednjih držav, so sporočili iz sekcije prostocarinskih prodajaln pri GZS.
Bliža se 17. bienale industrijskega oblikovanja
12. 07. 2000 08.50
Sedemnajsti bienale industrijskega oblikovanja - bio 2000 - bo primerjalna razstava dobro oblikovanih slovenskih in tujih industrijskih izdelkov. Razstavo neposredno prireja Sekretariat bio, ki deluje v okviru Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Razstava, ki bo potekala od 5. oktobra do 5. novembra si postavlja za cilj predstavitev aktualnih tokov v sodobnem domačem in tujem industrijskem oblikovanju. Razstavljeni bodo predmeti, ki niso bili v proizvodnji pred 1. januarjem 1998 in niso bili razstavljeni na bio 16.