pozval
Poziv proizvajalkam nafte
18. 11. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v Rijadu pozval države proizvajalke nafte naj določijo bruto ceno za sodček nafte med 20 in 25 ameriških dolarjev. Ob tem je izjavil, da je cena 30 ameriških dolarjev za sodček nafte škodljiva za države v razvoju.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Mednarodni dan strpnosti
17. 11. 2000 00.00
Na sedežu ZN v New Yorku so s podelitvijo nagrad svetovne strpnosti v četrtek proslavili mednarodni dan strpnosti 16. november. Nagrade podeljuje organizacija Prijatelji OZN skupaj z oddelkom ZN za informiranje javnosti. Visoki predstavniki svetovne organizacije pa so v poslanicah pozvali k spoštovanju drugačnosti. Generalni sekretar Kofi Annan je dejal, da kljub poudarjanju napredka v mednarodnem razumevanju najhujše in najbolj barbarske nestrpnosti še naprej podžigajo sovraštvo in prelivanje krvi med skupnostmi. Vse ljudi na svetu je pozval, naj se zavežejo k dejavni strpnosti, ki človeku omogoča, da sprejema, spoštuje in živi s sočlovekom v miru.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Zapore na Zahodnem bregu
14. 11. 2000 00.00
Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki postavili zapore okoli mest, ki so pod palestinsko oblastjo. Prav tako so zaprti vsi prehodi med Gazo in Izraelom. Izrael se je za vnovično zaporo palestinskih avtonomnih območij odločil zaradi uboja štirih Izraelcev, ki jih je v Gazi iz zasede ustrelil nek Palestinec. Skupaj s tremi včeraj ubitimi Palestinci se je število žrtev po slabih sedmih tednih spopadov povzpelo na 214.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.
Referendum na Slovaškem
11. 11. 2000 00.00
Na Slovaškem danes poteka referendum, na katerem se štirje milijoni volilnih upravičencev izrekajo o izvedbi predčasnih volitev. Referendum so pripravili na podlagi peticije, ki jo je vložila glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) nekdanjega premiera Vladimirja Mečiarja. Po podatkih opazovalcev je dopoldne referendum potekal mirno in brez incidentov, volišča pa bodo zaprli ob 22. uri po lokalnem času. Po pričakovanjih naj bi bila udeležba nižja od 50 odstotkov, tako da referendum najverjetneje ne bo veljaven.
Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.
Robertson poziva k spremembam
10. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v danes objavljenem odprtem pismu volilne upravičence v Bosni in Hercegovini pozval, naj na sobotnih splošnih volitvah glasujejo za spremembe in s tem pokopljejo nacionalistično politiko iz preteklosti.
Fiatova strada na popravilo
06. 11. 2000 00.00
Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je več kot 8000 lastnikov vozila strada, kombiniranega vozila iz družine palio, v Italiji pozval, naj se oglasijo pri njegovih zastopnikih zaradi popravil varnostnih zaponk pri varnostnih pasovih na sprednjih sedežih. Pri Fiatu so opozorili, da je poziv preventivne narave in da doslej niso prejeli reklamacij zaradi napake. Modela strada, ki ga izdelujejo v Braziliji, prodajajo pa v Evropi, na slovenskem trgu še ni. Iz Fiata so še sporočili, da bodo takšne akcije naredili tudi v drugih državah, kjer prodajajo ta model.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Nov izbruh spopadov
05. 11. 2000 00.00
Kljub pozivom po miru tako izraelske kot palestinske strani je včeraj znova prišlo do spopadov med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko, v katerih je bilo ranjenih na desetine ljudi. V Hebronu je bil ubit 23 dni star otrok, ki se je zadušil v stanovanju zaradi solzivca, s katerim je izraelska vojska obstreljevala okolico. Izraelski premier Ehud Barak je sinoči palestinskega voditelja Jaserja Arafat pozval, naj konča nasilje na palestinskih avtonomnih območjih in se vrne za pogajalsko mizo. Na spominski slovesnosti ob peti obletnici atentata, v katerem je bil ubit nekdanji izraelski premier Jicak Rabin, je Barak v Tel Avivu dejal, da želi vztrajati pri prizadevanjih za mir s Palestinci. Arafat pa je v Gazi izraelski vladi očital, da je prekršila dogovor o premirju, ki sta ga obe strani dosegli minuli teden. Izraelski premier je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN potrdil, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA na pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Srečanje z Arafatom po Barakovih besedah ni predvideno. Palestinski voditelj pa naj bi se s Clintonom v Washingtonu srečal 9. novembra.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Robbie Williams bi daroval kostni mozeg
03. 11. 2000 00.00
Britanski pevec Robbie Williams je pripravljen darovati kostni mozeg oboževalki, ki ima levkemijo. Kot je pisal britanski časnik Times, je pismo 23-letne oboževalke Johanne MacVicar, ki je pevcu zaupala, da za preživetje nujno potrebuje kostni mozeg, na Williamsa naredilo zelo velik vtis. MacVicarjeva je v pismu še pojasnila, da je za presaditev najprimernejši kostni mozeg mladih moških, ki pa ga primanjkuje. Pevec je o pismu razmislil in oboževalki sporočil, da je pripravljen darovati svoj kostni mozeg. Dejal je, da mora še preveriti, ali je presaditev njegovega kostnega mozga sploh možna, je pisal Times. Poleg tega je Williams pozval svoje oboževalce, naj se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga.
Vnovič blokada avstrijsko-čeških mejnih prehodov
02. 11. 2000 00.00
Avstrijski nasprotniki obratovanja češke jedrske elektrarne Temelin so davi začeli s vnovično blokado mejnih prehodov ob avstrijsko-češki meji. Blokada mejnih prehodov Wullowitz, Weigetschlag in Guglwald naj bi trajala do drevi. Tako kot v prejšnjih akcijah so protestniki mejne prehode blokirali s traktorji, ki ovirajo promet na meji.
Ustavili reševanje tankerja
01. 11. 2000 00.00
Z minolovca francoske mornarice, ki je v Rokavskem prelivu s sonarjem iskal potopljeni italijanski tanker, so zaznali močan vonj po strupenem in eksplozivnem stirenu, pomešanem z gazolinom. Zaradi bojazni pred eksplozijo so prekinili reševalno akcijo. Ladje, ki plujejo v Rokavskem prelivu, pa so opozorili, naj se ne gibljejo na razdalji manj kot 10 kilometrov okoli mesta potopljenega tankerja.
Koštunica pripravljen na pogovor z Rugovo
31. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Oslu izrazil pripravljenost za pogovor z albanskim voditeljem Ibrahimom Rugovo, čigar stranka je zmagala na sobotnih lokalnih volitvah na Kosovu, zavrača pa razpravo o neodvisnosti pokrajine. Rugova pa glede pogovorov z novim jugoslovanskim predsednikom zaenkrat pušča odprte možnosti, dejal pa je, da še ne more reči ali se je z njim pripravljen srečati.
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
Annan izrazil začudenje
26. 10. 2000 00.00
V prestolnici Slonokoščene obale Abidjan je sinoči ponovno zavladal mir, potem ko je na tisoče ljudi na ulicah proslavilo odhod vodje vojaške hunte, generala Roberta Gueia. Ta naj bi namreč po poročanju britanskega radia BBC skupaj z družino zbežal v Benin.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Srbski voditelji podpisali deklaracijo
25. 10. 2000 00.00
Srbski politični voditelji na Kosovu so danes v navzočnosti ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka podpisali deklaracijo, v kateri zahtevajo popolne informacije o izginulih ali ugrabljenih osebah med zadnjo vojno v pokrajini. Deklaracija se nanaša na pripadnike vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Srbski voditelji obenem pozivajo oblasti v Beogradu, naj pospešijo sodne procese proti vsem političnim zapornikom v srbskih zaporih. Holbrooke je podpis omenjene deklaracije označil za velik dosežek. Obenem je izrazil upanje, da bodo "spremembe v Beogradu" ustvarile nove možnosti za medsebojno sodelovanje in reševanje obstoječih težav na Kosovu. Ameriški diplomat je še pozval srbske voditelje v pokrajini, naj pretehtajo svojo odločitev o bojkotu sobotnih lokalnih volitev.
Maša za slovenske romarje v Rimu
25. 10. 2000 00.00
Tritisočpetsto katoličanov iz Slovenije, ki se udeležujejo svetoletnega romanja v Rim, se je danes zbralo v baziliki sv. Janeza v Lateranu pri romarski maši. Vodil jo je koprski škof Metod Pirih. Po maši so si ogledali še svete stopnice in krstilnico v isti cerkvi, imenovani tudi bazilika Presvetega odrešenika, ki velja za sedež rimskega škofa.