pozval
Odprto pismo Haiderju
10. 08. 2000 00.00
Predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa za področje Slovenije in Evrope Boštjan Marko Turk je danes naslovil odprto pismo na koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, v katerem je slednjega pozval, naj odpove proslavo ob 80.obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra.
Becker proti rasizmu
09. 08. 2000 00.00
Legendarni nemški teniški igralec Boris Becker je na predstavitvi svoje nove dejavnosti, spletni strani, posvečeni športu, znova pozval v boj proti rasni in nacionalni nestrpnosti. "Nikdar ni mogoče reči, da si storil dovolj v boju proti rasizmu," je dejal na novinarski konferenci v Berlinu.
Obletnica jedrskega napada na Nagasaki
09. 08. 2000 00.00
V japonskem mestu Nagasaki se je približno 30.000 ljudi poklonilo spominu na žrtve atomske bombe, ki so jo na današnji dan pred 55. leti na mesto odvrgli Američani in ki je terjala več kot 70.000 življenj. Napad na Nagasaki je ameriško letalstvo izvedlo le tri dni po bombandiranju
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Aznar Špance pozval k enotnosti
09. 08. 2000 00.00
Španska vlada ne bo popustila pred zverinsko kampanjo, ki jo izvaja baskovska separatistična organizacija ETA, je izjavil španski premier Jose Maria Aznar in Špance v težkih trenutkih pozval k enotnosti. ETA je včeraj popoldne ubila baskovskega poslovneža Joseja Mario Korto, v njenem napadu v Madridu pa je bilo ranjenih šest oseb. Iz Bilbaa pa so sinoči sporočili, da so skušali pristaši organizacije ETA na mestu, kjer so prejšnjo noč v eksploziji avtomobila bombe umrli štirje pripadniki organizacije, sežgati avtobus. Policija jim je to preprečila, ranjenih pa ni bilo.
Schröder za ostre ukrepe proti skrajnežem
08. 08. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder se je dejavno vključil v boj proti neonacističnemu nasilju, ki se v Nemčiji vse bolj širi. Schröder, ki je na počitnicah v Španiji, je za televizijsko postajo N24 izjavil, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti skrajnežem.
SPO o predsedniškem kandidatu
06. 08. 2000 11.28
Vodstvo največje srbske opozicijske stranke Srbskega gibanja obnove (SPO) Vuka Draškovića se bo danes sestalo in odločilo, ali bo vztrajalo pri bojkotu za 24. september razpisanih zveznih volitev. Stranka naj bi odločila tudi o morebitnem imenovanju svojega predsedniškega kandidata. Drašković je včeraj v pogovoru kot morebitnega predsedniškega kandidata stranke omenil župana Beograda Vojislava Mihailovića in pozval druge opozicijske stranke k njegovi podpori. 15 opozicijskih strank, ki so se že izrekle za skupen nastop na zveznih parlamentarnih in predsedniških volitvah, je sicer že napovedalo imenovanje svojega predsedniškega kandidata. To naj bi bil Vojislav Koštunica, vodja Demokratske stranke Srbije. Po Draškovićem mnenju pa je Koštunica preveč izoliran, saj ne potuje v tujino, tako da bi nadaljeval politiko sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
Svetovna hekerska konferenca
31. 07. 2000 17.39
V petek se je začela največja svetovna konferenca računalniških hekerjev, imenovana DEF CON 8.0. Gre za konferenco na kateri se srečajo hekerji in med seboj izmenjajo svoje izkušnje in nasvete, obsega pa tudi predavanja o vdiranju v računalniške sisteme.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
McCain podpira Busha
31. 07. 2000 11.35
Ameriška Republikanska stranka bo začela nacionalno konvencijo (do 3. avgusta), na kateri bodo zadnji dan, v četrtek, po pričakovanjih uradno imenovali Georga W. Busha mlajšega za predsedniškega kandidata stranke na novembrskih volitvah. Poleg Bushevega imenovanja bodo po pričakovanjih podprli tudi podpredsedniškega kandidata Dicka Chaneya ter sprejeli politični program stranke. V Philadelphii, zibelki ameriške demokracije, ki nacionalno konvencijo Republikanske stranke gosti že šestič, naj bi se zbralo več kot 45.000 ljudi, od teh 2066 strankinih delegatov, 3000 novinarjev in 10.000 prostovoljcev. Vplivni senator John McCain, ki ga je na primarnih volitvah porazil George W. Bush mlajši, je v nedeljo prvič javno podprl Busha in pozval Američane, naj novembra glasujejo zanj. Najnovejše raziskave javnega mnenja medtem kažejo, da je Bush že v precejšnji prednosti pred demokratskim kandidatom, podpredsednikom Alom Gorom. Za Busha bi, kot kažejo v nedeljo objavljeni izidi skupne raziskave časnika Washington Post in televizije ABC News, glasovalo 53 odstotkov anketiranih, za Gora pa 42 odstotkov vprašanih.
Upokojenec umoril roparja
30. 07. 2000 09.34
Nekega 76-letnega upokojenca iz bližine francoskega mesta Le Mans so zaprli in obtožili premišljenega umora, ker naj bi umoril 35-letnega moškega, ki mu je z vrta kradel zelenjavo, se je izvedelo iz sodnih virov. Stari možakar se je pred dnevi odpravil z lovsko puško na vrt, potem ko se je sprožil hišni alarm. Starec je roparje najprej pozval, naj se pokažejo, ker pa ni dobil odgovora, je ustrelil v prazno, da bi jih prestrašil. Pri tem pa je smrtno ranil enega od roparjev, njegovega pajdaša pa lažje ranil.
Fischer poziva Nemce, naj se zoperstavijo rasizmu
29. 07. 2000 21.13
Vodja nemške diplomacije Joschka Fischer je danes pozval tiho večino v Nemčiji, naj se odločno zoperstavi rasizmu, potem ko je bilo v četrtkovem napadu na postaji podzemne železnice v Duesseldorfu ranjenih devet oseb. Vse žrtve prihajajo iz držav nekdanje Sovjetske zveze, med njimi pa je šest Judov. Fischer je še dodal, da je dosežena točka, ko večina prebivalcev, ki se običajno ne odzivajo burno na dogodke, nima več pravice molčati. Po Fischerjevem mnenju je najverjetnejši razlog za četrtkov napad sovražno razpoloženje do tujcev. Tiskovni predstavnik duesseldorfskega državnega tožilstva Johannes Mocken pa je potrdil, da je šlo v četrtkovem napadu za eksplozijo ročno izdelane cevaste bombe.
Protesti proti izjavi predsednika Clintona
29. 07. 2000 20.58
Ameriški predsednik Bill Clinton je v sinočnjem pogovoru za izraelsko televizijo dejal, da razmišlja o selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Politični analitiki Clintonovo napoved po nedavnem propadu bližnjevzhodnih pogajanj v Camp Davidu razlagajo kot podporo izraelskemu premieru Ehudu Baraku. Ameriški predsednik je v pogovoru še zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za oživitev mirovnih pogajanj.Palestince je vnovič opozoril, da bi bila enostranska razglasitev njihove države, huda napaka. Clinton je še pohvalil Baraka, da je bil v Camp Davidu ''ustvarjalnejši in pogumnejši'' od Arafata. Palestinskega voditelja je zato pozval, naj stori več za vzpostavitev miru.
Število pripadnikov KFOR bodo povečali
29. 07. 2000 20.49
Zaradi jesenskih občinskih volitev na Kosovu bodo madnarodne mirovne sile KFOR v pokrajini okrepili z 2000 vojaki, je danes v Prištini sporočil poveljnik enot KFOR, španski general Juan Ortuno. Ortuno je sicer še pozval prebivalstvo na Kosovu, naj pri pripravi volitev sodeluje z enotami KFOR, in poudaril, da volitve predstavljajo preizkujšno za demokracijo.
Mirovne sile ZN na jugu Libanona
28. 07. 2000 11.38
Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so se danes začele nameščati na območjih na jugu Libanona, od koder so se izraelske sile po 22 letih umaknile 24. maja, je sporočil tiskovni predstavnik ZN. Prve modre čelade so se začele nameščati v obmejnih območjih Manara in Jarina. Pred tem je Varnostni svet ZN sinoči soglasno sprejel resolucijo o podaljšanju mandata približno 5000 modrim čeladam na jugu Libanona do 31. januarja 2001. Varnostni svet je ob tem pozval Libanon k vnovični vzpostavitvi oblasti na jugu države in naj čimprej na območju namesti tudi svojo vojsko. Visoki oficir libanonske vojske pa je povedal, da ''dokler se kršenja južne meje Libanona s strani Izraelske vojske kljub dogovoru nadaljujejo ni mogoče pričakovati razporeditev sil ZN''.
Mandelin poziv burundijskim ženskam
27. 07. 2000 08.01
Po neuspelih mirovnih pogajanjih za Burundi je nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela pozval ženske, da prenehajo kuhati svojim soprogom. Mandela je apeliral na ženske, ki so iz Burundija prispele v Arušo v Tanzaniji: ''Vi lahko prepričate svoje može, da sklenejo mir. Recite jim, da če miru ne bo, jim ne boste niti kuhale niti govorile z njimi.'' Čeprav se je vrhunskega srečanja udeležilo mnogo predsednikov, do zaželenega preboja v pogajanjih ni bilo. Osnutka mirovne pogodbe nista podpisala niti burundijski predsednik Pierre Buyoya niti predstavniki upornikov. V vojni med plemenoma Tutsi in Hutu je v zadnjih sedmih letih umrlo okoli 200.000 ljudi.
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
Zaostrene razmere v Groznem
24. 07. 2000 21.57
V napadu čečenskih upornikov v Groznem so bili danes ubiti trije ruski policisti, pripadniki elitnih enot ruskega notranjega ministrstva, 17 pa je bilo ranjenih, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na ruske oblasti v Čečeniji.
Srečanje združenj plastičnih umetnosti
24. 07. 2000 09.17
V Beogradu bo do 31. julija potekalo prvo srečanje društev za plastične umetnosti iz jugovzhodne Evrope. Kulturno prireditev organizira Srbsko društvo za plastične umetnosti (ULUS), njen namen pa je omogočiti izmenjavo mnenj o življenjskih in delovnih pogojih za umetniško ustvarjanje v tem delu Evrope, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik ULUS Dragoslav Krnajski. Dodal je, da je ULUS udeležence srečanja pozval, naj podarijo umetniška dela, ki jih bodo razstavili v eni izmed beograjskih galerij, dobiček od prodaje pa bodo namenili v človekoljubne namene. Srečanja se bodo udeležili predstavniki umetniških združenj iz Bolgarije, BiH, Grčije, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Črne gore. Hrvaška je sodelovanje zavrnila, medtem ko predstavniki Albanije, Slovenije in Madžarske na vabilo niso odgovorili. ULUS je bil ustanovljen že leta 1919 z namenom začite neodvisnih umetnikov. Društvo danes s pomočjo sredstev ZRJ organizira približno štirideset razstav po srbskih galerijah, predvsem v Beogradu.
35. kongres španskih socialistov
23. 07. 2000 19.42
Na 35. kongresu španskih socialistov (PSOE) so za novega predsednika stranke izvolili 39-letnega poslanca Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera in 23-članski izvršilni odbor stranke, ki ga je izbral novi predsednik. Častni predsednik PSOE je postal Manuel Chaves, ki je vodil stranko po odstopu nekdanjega predsednika Joaquina Almunie po porazu na parlamentarnih volitvah marca letos.
Molitev ob obletnici zasedbe Cipra
21. 07. 2000 08.05
Ciprski Grki so včeraj 26. obletnico turškega posredovanja na otoku obeležili s posebnimi molitvami, medtem ko so se je na severnem delu otoka pod turško zasedbo spomnili z vojaško parado.
Predsedniškega srečanja ne bo
19. 07. 2000 20.05
Iz urada predsednika države so sporočili, da srečanja slovenskega in hrvaškega predsednika Milana Kučana in Stipeta Mesića na Trdinovem vrhu v nedeljo ne bo. Pobudo za srečanje naj bi po navedbah hrvaškega tiska dal žumberški župnik grško-katoliške cerkve, ki je oba predsednika pozval, naj se udeležita tradicionalnega praznovanja praznika Sv. Ilije. Trdinov vrh je sicer ena najbolj problematičnih točk pri določanju meje med državama.
Izlitje nafte v Braziliji
19. 07. 2000 08.24
Z juga Brazilije poročajo o hudi ekološki katastrofi. Iz rafinerije nafte se je v bližnjo reko Iguacu izlilo najmanj 4 milijone litrov surove nafte. Naftni madež je dolg 10 kilometrov, vodilni v podjetju predvidevajo, da bo čiščenje trajalo največ deset dni.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
V Washingtonu podružnica Barakovih laburistov?
16. 07. 2000 13.16
Poslanec proruske desničarske stranke Betainu v izraelskem parlamentu Avigdor Lieberman je danes v nekem radijskem pogovoru premiera Ehuda Baraka obtožil, da je izraelsko veleposlaništvo v Washingtonu spremenil v podružnico svoje Laburistične stranke, kjer promovira osebne politične interese. Lieberman je napovedal, da bo pozval parlamentarno komisijo za notranje zadeve, naj se opredeli glede tega vprašanja.
Močna eksplozija na Filipinih
16. 07. 2000 09.35
V Catabatu na severu Filipinov je ponoči na trgu odjeknila močna eksplozija, ki je ubila dve osebi in ranila več kot 33 ljudi, je sporočila filipinska vojska. Eksplozija je odjeknila v katoliški četrti Kabacan, zato predvidevajo, da so napad izvedli muslimanski uporniki. Njihov voditelj Hashim Salamat je minuli teden upornike pozval k sveti vojni. Ta muslimanska uporniška skupina se že 22 let bori za neodvisno islamsko državo na jugu Filipinov. Varnostni ukrepi na tem območju so danes poostreni.
Končana konferenca o aidsu
14. 07. 2000 18.38
V južnoafriškem Durbanu se je danes končala 13. mednarodna konferenca o aidsu, ki se je je udeležilo več kot 11.000 raziskovalcev te smrtonosne bolezni. Konferenca, ki je prvič potekala na afriški celini, kjer za aidsom oboli en odrasel od treh, je potekala v znamenju polemike, ki jo je z dvomom o virusu HIV kot povzročitelju aidsa sprožil južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Clinton ponovno v Camp Davidu
14. 07. 2000 12.38
Ameriški predsednik Bill Clinton je med proslavljanjem podpisa trgovinskega sporazuma med ZDA in Vietnamom izraelske in palestinske pogajalce v Camp Davidu pozval, naj pozabijo na preteklost, sprejmejo prihodnost ter najdejo skupni jezik v dobro obeh svojih narodov. Clinton, pod pokroviteljstvom katerega poteka vrhunski sestanek v Camp Davidu med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Ehudom Barakom, se je v četrtek zvečer vrnil v počitniški kompleks, potem ko se je udeležil konvencije Nacionalne zveze za napredek temnopoltih Američanov (NAACP) v Baltimoru. V Camp Davidu sta se sicer v četrtek prvič srečala Barak in Arafat, vendar še vedno ni bilo nič znanega o vsebini pogovora. Znano je le, da sta se pogovarjala približno eno uro. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je prav tako srečala z visokimi člani obeh delegacij. Američani naj bi pozno ponoči predstavili predlog za premostitev razlik med Izraelci in Palestinci. Uradni viri te vesti niso želeli komentirati.