predsednik parlamenta
Volitve v Belorusiji neustrezne
16. 10. 2000 00.00
Nedeljske parlamentarne volitve v Belorusiji ne ustrezajo mednarodnim normam, zato je "volilni proces nepopoln," je danes v Minsku zatrdila skupina evropskih opazovalcev, v kateri so opazovalci Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter Evropskega parlamenta.
Izetbegović odstopil
14. 10. 2000 00.00
Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović je po desetih letih v političnem vrhu BiH na izrednem zasedanju predsedstva tudi uradno odstopil s položaja. "Kot sem napovedal, sem se iz že znanih razlogov odločil za odstop še pred koncem mandata," je dejal 75-letni Izetbegović, ki je junija kot razlog za odločitev navedel starost in slabo zdravje. Tedaj je pojasnil, da delo člana predsedstva zahteva fizične sposobnosti, ki jih nima več.
Izetbegović bo predal predsedovanje
14. 10. 2000 00.00
Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović bo predsedovanje temu najvišjemu organu v državi predal srbskemu članu Živku Radišiću in se obenem umaknil iz aktivnega političnega življenja. Doyen diplomatskega zbora, slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošić je na torkovi poslovilni slovesnosti poudaril, da se poslavljajo od "državnika, udeleženca burnih časov, ki je pustil globoko sled v zgodovini te države in v evropskih dimenzijah". Še posebej je poudaril njegovo aktivno in odločno vlogo pri nastajanju in podpisovanju ter kasnejšemu uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma.
Predsednik GZS na zasedanju Eurochambers
13. 10. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk se bo od 18. do 20. oktobra 2000 v Berlinu udeležil osmega kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge GZS v ekonomsko-socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so rast podjetja v pogojih globalizacije, vpliv širitve Evropske unije, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija, so sporočili iz GZS. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo je posebno priznanje, da bo na otvoritvi kongresa poleg predsednika Zvezne republike Nemčije, Johannesa Raua, govoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih podjetij. Eurochambres je priznan partner Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega komiteja EU pri zastopanju interesov gospodarstva. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju. Predsednik GZS Čuk se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predstavniki nemških zbornic, pogovarjali pa naj bi se o možnostih razširitve ekonomskega sodelovanja tudi z drugimi nemškimi regijami, saj Slovenija sedaj pretežno sodeljuje le z Bavarsko in Baden-Württenbergom. Čuk se bo srečal tudi s predstavniki Konfederacije nemških delodajalcev (BDA), še dodajajo iz GZS.
Na sejo Beneške komisije dva pravna strokovnjaka
10. 10. 2000 00.00
Ena najbolj odmevnih tem v zadnjih dneh je dogajanje v zvezi z Beneško komisijo. Ta bo v soboto obravnavala mnenje treh sodnikov poročevalcev o spremembi našega volilnega sistema. Gre za vprašanje, ki ga je na komisijo naslovil premier Bajuk. Ta je mnenje poročevalcev že dobil, a ga menda ni želel posredovati predsedniku parlamenta. Janez Podobnik pa je dokument nato dobil po svojih kanalih, neposredno od Beneške komisije.
Podobnik in Kacin z japonsko princeso
09. 10. 2000 00.00
Predsednik DZ Janez Podobnik in predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin sta danes skupaj sprejela japonsko princeso Sajako, ki je na večdnevnem obisku v Sloveniji. Podobnik in Kacin sta v pogovoru s princeso izrazila zadovoljstvo nad stopnjo japonsko-slovenskega sodelovanja na področju znanosti in tehnologije ter se ji zahvalila za japonski prispevek v mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam v BiH, so sporočili iz državnega zbora. Japonska je v sklad prispevala milijon dolarjev.
Demonstracije v Beogradu
09. 10. 2000 00.00
V Beogradu so danes potekale študentske demonstracije. Študentje se so zbrali pred skupščino, kjer so hoteli doseči ukinitev zakona o univerzi, kar bi pomenilo avtonomno univerzo brez vmešavanja države. Študente je pred skupščino nagovoril Vuk Drašković.
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Zasedanje beneške komisije
05. 10. 2000 00.00
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin (LDS) je danes prejel odgovor na svoje pismo predsedniku beneške komisije Antoniu La Pergoli. Ta ga je obvestil, da bo na sejo komisije, ki bo mnenje o vprašanju premiera Andreja Bajuka v zvezi s spremembo volilnega sistema sprejemala dan pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, 14. oktobra, povabil pooblaščenega predstavnika slovenskega parlamenta. Sicer pa je La Pergola Kacinovo pismo, ki naj bi ga komisija prav tako upoštevala pri pripravi svojega stališča do tega vprašanja, posredoval tudi drugima dvema poro čevalcema beneške komisije.
Več deset tisoč protestnikov v Beogradu
03. 10. 2000 00.00
Pritisk opozicije na jugoslovanskega predsednika Miloševića, naj prizna poraz na volitvah in preda oblast, se stopnjuje. Po vsej Jugoslaviji so taksisti in vozniki tovornjakov organizirali cestne zapore, v
Milošević zavrača posredovanje tujine
30. 09. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes zavrnil vsakršno posredovanje tujine v zvezi s preverjanjem volilnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v ZRJ, je v Podgorici povedal predstavnik ZN za človekove pravice Jiri Dienstbier. Medtem je opozicijski kandidat na volitvah Vojislav Koštunica danes od jugoslovanskega parlamenta zahteval, naj odobri novo štetje glasovnic. Volilne lističe naj bi po predlogu Koštunice pregledala komisija, sestavljena iz srbskih politikov in predstavnikov mednarodne skupnosti, je poročala tiskovna agencija Beta.
Bizjaku potekel mandat
29. 09. 2000 00.00
Danes poteče mandat varuhu človekovih pravic Ivan Bizjaku, ki je bil na to mesto izvoljen leta 1994. Za njegovega naslednika se poteguje 22 kandidatov, med najbolj znanimi imeni pa so Vera Kozmik, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, Neva Miklavčič Predan, Irena Virant in Ladislav Troha.
OVSE pozval Miloševića k odstopu
28. 09. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pozvala k odstopu. "Predsednik Milošević je očitno izgubil na volitvah.
Po neuradnih izidih zmaga Koštunice
26. 09. 2000 00.00
Na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ je po zadnjih, neuradnih izidih, ki jih je objavila Demokratična opozicija Srbije (DOS), zmagal kandidat DOS Vojislav Koštunica, ki je zbral 54,6 odstotka glasov. Sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po 97,5 odstotka obdelanih glasovnic dobil 35,01 odstotka glasov jugoslovanskih volilcev.
Kučan sprejel predsednico poljskega senata
25. 09. 2000 00.00
Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji se na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata mudi predsednica senata Republike Poljske Alicja Grzeskowiak. Na novinarski konferenci je Grzeskowiakova poudarila, da imata Slovenija in Poljska podobne strateške cilje, med njimi polnopravno članstvo v Evropski uniji, enega od ciljev, to je članstvo v zvezi NATO, pa je Poljska že dosegla. Poljsko zanimajo izkušnje Slovenije v obdobju tranzicije, pomembna je tudi izmenjava izkušenj pri prilagajanju zakonodaje evropskemu pravnemu redu, je še povedala Grzeskowiakova.
Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in
Podobnik o delu slovenskega parlamenta
14. 09. 2000 00.00
Predsednik DZ Janez Podobnik ni izključil možnosti, da po 15. septembru, ko bo državni zbor prenehal z delom, ne bo več parlamentarnega zasedanja. Predsednik DZ je dejal, da bi bil v primeru zahteve 23 poslancev po sklicu izredne seje v naslednjih tednih dolžan o tem predlogu razmisliti. Vendar sam takšnega predloga ne bo podprl. Glede možnosti, da bo DZ še v tem mandatu obravnaval interpelacijo o delu zunanjega ministra, je Podobnik v pogovoru za POP TV dejal, da vodje poslanskih skupin nad tem predlogom niso bili navdušeni.
Vložena interpelacija o Peterletovem delu
05. 09. 2000 00.00
Slovenski nacionalni stranki je uspelo zbrati deset poslanskih podpisov in tako vložiti interpelacijo o delu
Castro prihaja v ZDA
02. 09. 2000 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo kubanskemu predsedniku Fidelu Castru podelilo vizo, s katero se bo lahko udeležil vrhunskega srečanja tisočletja, ki bo naslednji konec tedna potekalo na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Na podlagi sporazuma z ZN morajo namreč ZDA podeliti vizo vsakomur, ki želi sodelovati na prireditvah ZN, razen če ogroža nacionalno varnost.
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
Putin podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta
01. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta. Državni svet bo posvetovalni organ, ki bo združeval guvernerje 89 ruskih regij, v njem pa se bodo guvernerji s predsednikom države posvetovali o večjih problemih. Putin je napovedal, da se bo svet, del izvršilne veje oblasti, sestajal vsake tri mesece, predsedoval pa mu bo predsednik države.
Opozorilni kolesarski krog
25. 08. 2000 00.00
Okrog trideset kolesarjev Ljubljanske kolesarske mreže je dopoldne po Ljubljani prevozilo opozorilni kolesarski krog. S tovrstnim protestom so želeli opozoriti, da pregost motorni promet v večjih slovenskih mestih, še najbolj pa v prestolnici, kolesarjem povzroča številne težave, hkrati pa hudo onesnažuje mestni zrak. Svoje ugotovitve in zahteve so med potjo izročili pomembnim slovenskim državnikom. Da bo rešila prometno zagato v ljubljanskem središču, je večkrat obljubila mestna uprava, pravijo kolesarji. S Kongresnega trga so se kolesarji najprej odpeljali do parlamenta, kjer jih je pričakal predsednik državnega zbora. Od tod so pot po Prešernovi ulici nadaljevali do Policijske uprave. Dvaindvajsetega septembra naj bi podobno kot drugje po Evropi tudi pri nas za motorni promet zaprli mestna jedra. 22. septembra na delovno mesto predsednik Kučan tako ne bo prišel z avtomobilom. Za kolesarje, tako je obljubil, se bo zavzel tudi premier Bajuk.
Peterle odhaja na obisk na Slovaško
18. 08. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle bo v ponedeljek na povabilo slovaškega kolega Eduarda Kukana
Polovica ministrov na dopustu
16. 08. 2000 00.00
Ministri so že pred časom napovedali, da vlada letošnje poletje ne bo imela počitnic, ker da je treba sprejeti proračun ter pospešiti usklajevanje evropske zakonodaje. No, kljub temu pa se je na dopust, krajši ali daljši dopust odpravilo kar nekaj ministrov.
Zavrnitev zahteve slovenske manjšine
12. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider in njegov namestnik Peter Ambrozy iz socialdemokratske stranke (SPOe) zavračata zahtevo slovenske manjšine, da bi bila v prihodnjem deželnem zboru zastopana z dodatnim, 37. mandatom. Haider in Ambrozy sta za agencijo APA povedala, da je vprašanje 37. mandata najprej v pristojnosti deželnega zbora in nato v pristojnosti zveznega parlamenta. Za uresničitev tovrstnega mandata bi bilo potrebno vložiti tudi zahtevo po spremembi ustave.
Novi madžarski predsednik prevzel dolžnosti
05. 08. 2000 10.05
Novi madžarski predsednik Ferenc Madl, ki ga je parlament izvolil 6. junija, je včeraj prevzel dolžnosti. Dosedanji predsednik Arpad Göncz je ob častnih salvah, državni himni in bučnem aplavzu 5000 gostov in več deset tisoč radovednežev na trgu pred parlamentom v Budimpešti dolžnosti predal novemu predsedniku. Madl pa je poudaril, da bo drugačen od svojega predhodnika in da si bo bolj prizadeval za dosego notranjepolitičnega konsenza, zmanjševanje napetosti v družbi ter večje sodelovanje parlamenta. 69-letni Madl je drugi postkomunistični predsednik republike Madžarske.
Jeruzalem naj bi ostal izraelski
01. 08. 2000 18.41
Novi izraelski predsednik Moše Kacav je danes v izjavi za izraelski vojaški radio izrazil prepričanje, da bi moral ostati Jeruzalem enoten in pod izraelskim nadzorom. Kacav, ki ga je kneset včeraj nepričakovano izvolil za predsednika države, je tik pred tem dejal, da se v politiko ne bo vmešaval, oziroma da bo svoja politična stališča zadržal zase, čeprav jih ne more izbrisati. Vprašanje statusa Jeruzalema je glavna ovira za sklenitev končnega izraelsko-palestinskega sporazuma, saj se je prav zaradi nesoglasij glede vprašanja suverenosti nad mestom minuli teden neuspešno končal izraelsko-palestinski vrh v Camp Davidu.