predsednik parlamenta
Člani kuvajtske vlade ponudili odstop
28. 01. 2001 00.00
Člani kuvajtske vlade so ponudili svoj odstop. Za to potezo naj bi se odločili, da bi se kuvajtski pravosodni minister izognil zaslišanju v zvezi z obtožbami o neučinkovitosti. Predsednik kuvajtskega parlamenta Jasem al-Harafi je sporočil, da bo premier, kronski princ šejk Saad Al Abdulah Al Sabah o odstopu obvestil kuvajtskega voditelja, šejka Džaberja Al Ahmeda Al Sabaha. Če ta odstopov članov kuvajtske vlade ne bo sprejel, bi lahko prišlo do zamenjav v vladi, menijo politični analitiki.
Volitve v Črni gori
25. 01. 2001 00.00
Črnogorske politične stranke so včeraj dosegle soglasje, da bodo predčasne volitve republiškega parlamenta 22. aprila. Novi parlament bi lahko razpisal referendum o neodvisnosti Črne gore.
Plavšičeva in Krajišnik skupaj pred sodišče
25. 01. 2001 00.00
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je zahtevalo, da se morata nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić in nekdanji predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik v procesu v zvezi z vojnimi zločini na območju BiH skupaj zagovarjati pred sodiščem. Plavšićevi in Krajišniku očitajo zločine proti človeštvu ter kršitve vojnega prava in Ženevske konvencije. Kdaj naj bi se proces pred sodiščem začel, še ni določeno.
Srečanje Kacina in Mičunovića
23. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.
Pahor pisal poslancem
22. 01. 2001 00.00
Pred začetkom januarskega zasedanja državnega zbora je predsednik parlamenta Borut Pahor (ZLSD) v pismu vodje poslanskih skupin pozval, da skupaj storijo vse, kar je v njihovi moči, da na tem zasedanju dokončno in soglasno zaključijo oblikovanje delovnih teles in stalnih delegacij. Za takšno dejanje je po mnenju predsednika DZ potrebno veliko politične modrosti in volje.
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
Kučan o rešitvi vprašanj s Hrvaško
18. 01. 2001 00.00
Predsednik Kučan je danes sprejel predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomčića, ki se s parlamentarno delegacijo mudi na enodnevnem obisku v Ljubljani. Hrvaški parlamentarci so se poleg obiska pri predsedniku Kučanu udeležili še srečanja s slovenskimi kolegi in s premierom Janezom Drnovškom. Obisk je bil predvsem vljudnosten, za edino zanimivost pa je poskrbel predsednik hrvaškega parlamenta, ki je odprl vprašanje statusa hrvaške manjšine v Sloveniji.
Že prek 500 žrtev potresa
15. 01. 2001 00.00
Salvadorski predsednik Francisco Flores je danes skušal pomiriti prestrašene prebivalce te države, da sobotni potres, ki je po zadnjih podatkih terjal prek 500 življenj, ne bo sprožil delovanja vulkanov oziroma drugih katastrof. Na območju so zabeležili že prek 500 popotresnih sunkov.
Tomčić prihaja v Slovenijo
13. 01. 2001 00.00
Na vabilo predsednika državnega zbora Boruta Pahorja bo v četrtek, 18. januarja, na uradnem obisku v Sloveniji predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić, so danes sporočili iz kabineta predsednika DZ.
Slovo od šiitskega voditelja
12. 01. 2001 00.00
Na desettisoče muslimanov se je danes v Bejrutu poslovilo od duhovnega voditelja libanonskih šiitov ajatole Mohameda Mehdija Šamsedina, ki je ta teden umrl za rakom. Šamsedin je bil zmeren politik, ki se je v času državljanske vojne v Libanonu med letoma 1975 in 1990 zavzemal za sožitje med verskimi skupinami.
Palestinci zavrnili mirovni sporazum
08. 01. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je propadel še en poskus ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi zaustavil spopade med Izraelci in Palestinci . Palestinci so namreč vnovič zavrnili zadnji mirovni sporazum. V palestinski vstaji, ki je izbruhnila 28. septembra lani, pa je bilo ubitih že 280 ljudi, od tega večina
Češki parlament pozval Hodaca k odstopu
06. 01. 2001 00.00
Več kot dva tedna od začetka stavke novinarjev na češki javni televiziji je češki parlament po 15-urni nočni razpravi davi pozval generalnega direktorja televizije Jirija Hodaca, naj odstopi. Odstop Hodaca je podprlo 96 od 178 navzočih poslancev. Nekaj ur pred tem je Hodaca k odstopu javno pozval tudi češki premier Miloš Zeman.
Na 19 voliščih bodo ponovili volitve
03. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske volilne komisije Andrija Simić je sporočil, da bo potrebno srbske parlamentarne volitve ponoviti na 19 od 8000 volišč, ker so v volilnih skrinjicah našli več glasovnic, kot je bilo volivcev. Vrhovno sodišče je tako upoštevalo pritožbo skrajne nacionalistične Srbske radikalne stranke.
Razpustili moldavski parlament
31. 12. 2000 00.00
Predsednik države Petru Lucinschi je po neuspešnih volitvah predsednika države v moldavskem parlamentu razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, ki bodo - po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax - 25. februarja. Parlamentu namreč decembra letos v več poskusih ni uspelo izvoliti predsednika države.
Arafat pripravljen na srečanje z Barakom
29. 12. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je pripravljen udeležiti vrhunskega srečanja z izraelskim premierom v odstopu Ehudom Barakom, na katerem bi dorekli podrobnosti predlogov ameriškega predsednika Billa Clintona o rešitvi odprtih vprašanj med sprtima stranema, je danes dejal palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Izraelski radio pa je poročal, da izraelski premier meni, da je trenutno le malo možnosti za srečanje z Arafatom, saj palestinska stran ni dala jasnega odgovora na Clintonove predloge. Zaradi palestinskih pomislekov je propadel četrtkov vrh med obema voditeljema v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je večina Izraelscev proti Clintonovemu mirovnemu predlogu, in da je Barakova popularnost ponovna padla, kar ne kaže na njegov uspeh na volitvah 6. februarja.
ZRJ in Rusija za okrepitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in Rusija želita po spremembah v ZRJ okrepiti sodelovanje, sta po današnjem srečanju v Beogradu izjavila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. "Demokratične spremembe v ZRJ in vrnitev države v mednarodne organizacije odpirajo možnosti za izboljšanje sodelovanja na vseh področjih," so po srečanju sporočili kabineta jugoslovanskega predsednika. Koštunica in Seleznjov sta obenem podprla ozemeljsko celovitost ZRJ in polno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244.
Predsednik lahko razpusti parlament
26. 12. 2000 00.00
Potem ko moldavski parlament kljub večkratni ponovitvi glasovanja v preteklih tednih ni izvolil novega predsednika države, je moldavsko ustavno sodišče je danes odločilo, da lahko sedanji predsednik Petru Lucinschi razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Ustavni sodniki so namreč ugotovili, da so poslanci kršili prepisan postopek za izvolitev novega predsednika države.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Bajuk in Janša v Budimpešti
15. 12. 2000 00.00
V Budimpešti se je začela druga konferenca srednjeevropskih desnosredinskih strank, na kateri sodelujeta tudi predsednika strank Koalicije Slovenija, Andrej Bajuk in Janez Janša. Na srečanju bodo udeleženci razpravljali o zunanji in socialni politiki ter političnem sodelovanju desnosredinskih strank. Konferenca se bo končala jutri s sprejemom sklepne deklaracije.
Pahor sprejel češko veleposlanico
13. 12. 2000 00.00
Predsednik DZ Borut Pahor je danes sprejel češko veleposlanico v Sloveniji Jano Hybaškovo. Gostja je Pahorju uvodoma izročila pisno čestitko predsednika češkega parlamenta Vaclava Klausa ob izvolitvi za predsednika DZ. V nadaljevanju pa sta sogovornika izmenjala mnenja glede tesnejšega sodelovanja med parlamentoma obeh držav.
Netanjahu za razpustitev kneseta
11. 12. 2000 00.00
Nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes začel politično kampanjo za svojo kandidaturo na morebitnih predčasnih volitvah za predsednika vlade. Samo nekaj ur po formalnem odstopu premiera Ehuda Baraka je 51-letni Netanjahu pozno sinoči že imel prve pogovore s predsednikom ultraortodoksne stranke Šas Elijem Jišajem. 17 poslancev te stranke je namreč odločilnih za kakršnokoli spremembo volilnega zakona v korist Netanjahuja.
Namesto smrtne kazni dosmrtna ječa
10. 12. 2000 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes napovedal, da bo jutri izdal odlok, po katerem bo vsem na smrt obsojenim na Filipinih kazen spremenil v dosmrtno ječo. Kot razlog za to odločitev je Estrada navedel praznovanje jubilejnega svetega leta 2000 katoliške Cerkve.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Heinz Fischer v Ljubljani
07. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer je prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Sogovornika sta v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Ukinitev vizuma za Bolgare
01. 12. 2000 00.00
Bolgarija je z veseljem sprejela dogovor ministrov Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve glede ukinitve viznega režima. Bolgarski predsednik Peter Stojanov je v parlamentu v Sofiji dejal, da za Bolgarijo v tem trenutku pada berlinski zid, premier Ivan Kostov pa je menil, da je to prvi korak Bolgarije proti EU in izraz dejstva, da je Bolgarija pomembna država, ki jo EU potrebuje.
SIM proti ukinitvi komisije za Slovence po svetu
30. 11. 2000 00.00
Slovenska izseljenska matica (SIM) nasprotuje ukinitvi komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Ukinitev komisije bi razumeli kot izraz brezbrižnosti slovenske države do članov naroda, ki ne žive v domovini, je danes v sporočilu zapisal predsednik SIM Anton Bebler.
Palestinci zavrnili Barakov predlog
28. 11. 2000 00.00
Vodilni palestinski politiki so zavrnili predlog izraelskega premiera Ehuda Baraka o postopnem načrtu za trajno rešitev spora s Palestinci, ki vsebuje več delnih sporazumov. Predsednik palestinskega parlamenta Ahmed Kurei je ocenil, da je nov začasni sporazum za končanje izraelsko-palestinskega spora nesprejemljiv. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Nabil Abu Rudejna, pa je že dejal, da Palestinci vztrajajo pri celovitem mirovnem sporazumu z Izraelom.
Sodna preiskava proti Fujimoriju
24. 11. 2000 00.00
Perujski posebni tožilec Jose Ugaz je v Limi napovedal uvedbo sodne preiskave proti nekdanjemu perujskemu predsedniku Albertu Fujimoriju zaradi domnevnega protipravnega bogatenja. Ugaz je pri državnem tožilcu vložil zahtevo za uvedbo preiskave, potem ko prejel nepotrjene informacije, da je nekdanji predsednik s pomočjo odvetnikov poskušal prenesti sredstva s singapurskih računov na Japonsko, kjer se trenutno nahaja.
Paniagua začasni perujski predsednik
21. 11. 2000 00.00
Perujski kongres se je po odstopu predsednika Alberta Fujimorija odločil, da bo na njegovo mesto za osem mesecev imenoval predsednika parlamenta Valentina Paniaguo. Pred tem so sprejeli odstop dosedanjega prvega podpredsednika Francisca Tudele, ki je sicer izrazil pripravljenost prevzeti predsedniške dolžnosti, če bi kongres to odobril, vendar ga je perujska opozicija zavrnila, ker naj bi bil preveč blizu Fujimoriju. Po odstopu Fujimorija je ponudil odstop tudi perujski drugi podpredsednik Ricardo Marquez, ki s tem ni bil več na razpolago za vršilca dolžnosti predsednika.