pridelava
Med nasadi jagod v novem največjem slovenskem rastlinjaku
05. 09. 2022 12.19
Preverite, kako je videti nova pridobitev v Beltincih. Tam je zrasel največji rastlinjak v Sloveniji, kjer bo zadišalo po jagodah in zeliščih. Rastlinjak ima skoraj 30 kilometrov gojitvenih kanalov za jagode, stal pa je 1,8 milijona evrov.
Sintetično mleko: 700.000 delovnih mest in genski inženiring
05. 09. 2022 10.11
Ljudje že tisočletja pijemo mleko in uživamo mlečne izdelke, ki predstavljajo pomemben delež kaloričnega in hranilnega vnosa. Na policah trgovin pa bodo v prihodnje tudi tetrapaki in steklenice sintetičnega mleka, napovedujejo raziskovalci. S pomočjo nove tehnologije namreč razvijajo sintetično mleko, ki je po okusu, barvi in strukturi enako mleku živalskega izvora.
Kmetom možnost za uveljavljanje višje sile zaradi letošnje suše
20. 08. 2022 14.56
Škodo v kmetijski pridelavi, ki je nastala zaradi posledic letošnje suše, bo mogoče v primeru neizpolnjevanja pogojev za ukrepe kmetijske politike šteti za višjo silo. Ustrezen obrazec je objavljen na spletnih straneh Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo o vsaki vlogi odločala individualno.
Povečano povpraševanje po obdelovanju vrtičkov
09. 08. 2022 18.52
V času, ko vsak dan govorimo o tem, da je dobro biti prehransko samooskrben, ker se hrana draži, se je v naših mestih povečalo povpraševanje po obdelovanju vrtičkov. Čeprav nas verjetno skupaj z vsemi stroški in vloženim časom lastna zelenjava stane več, kot bi nas ta v trgovini, je užitek ob hrani, ki jo pridelamo sami, občutek zadovoljstva še toliko večji, pravijo vrtičkarji. Zakaj v naših največjih mestih za najbolj zagrete vrtnarje primanjkuje vrtičkov?
Smo priča eni rekordnih sezon?
08. 08. 2022 20.16
Medtem ko suša, ki pesti slovensko Istro, povzroča strah pred redukcijami in je že vzela lep del kmetijskih pridelkov, obstaja panoga, za katero je trenutno vreme idealno. Solinarji bodo po več zaporednih slabih letinah letos znova lahko napolnili svoja skladišča. Obilica sonca, vetra, nizka vlažnost in suša nasploh so letos omogočili, da se je pridelava soli začela mesec dni prej kot običajno, kaže pa tudi na to, da bo sezona trajala še kar nekaj časa. Možno je, da smo priča eni od rekordnih sezon.
Ribiči ščitijo gojišča školjk, država pridelovalcev ne jemlje resno
21. 07. 2022 20.08
Vedno znova slišimo, da mora Slovenija doseči čim večjo samozadostnost pri prehrani, a pogosto pozabljamo, da bi za to morali biti tudi inovativni in izkoristiti vse svoje vire. Pri tem pa je naša država včasih okorna. Lep primer tega so gojišča školjk. Tudi to je pridelava hrane, a ko je nevarnost iz globin grozila, da jih uniči, država pridelovalcev školjk dolgo ni jemala resno. Zdaj so sicer dosegli, da jih pred morskimi plenilci varujejo ribiči, je pa zgodba opomin za to, da bi včasih lahko bili bolj prilagodljivi.
Potrebujemo skoraj dva planeta: 'Težko je biti trajnosten v zelo netrajnostnem sistemu'
17. 07. 2022 11.39
Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, poudarja, da je apetit družbe večji od hitrosti Zemljinega metabolizma in da človeštvo doslej še nikoli ni naredilo načrta, kako znižati svoj ekološki odtis. Vsako znižanje doslej je bilo kratkotrajno, kot posledica krize, kot je bila pandemija novega koronavirusa. Najverjetneje sledi tudi zaradi vojne v Ukrajini, a človeštvo se vedno znova vrne na stare tirnice pretirane potrošnje. Podnebne spremembe danes dobesedno občutimo na lastni koži, nujno je, da spremenimo svoj življenjski slog, opozarja. Več ko trošimo, bolj namreč obremenjujemo planet. A pri tem poudarja, da seveda vse odgovornosti ne gre prevaliti na potrošnika, saj je težko biti zelo trajnosten v sistemu, ki je zelo netrajnosten. Alarm, da je človeštvo letos porabilo vse razpoložljive narave vire, bo letos zazvonil 28.julija.
Kmetje razočarani nad merili napovedanega razpisa za odkup pšenice
07. 07. 2022 16.38
Vlada naj bi v skladu z napovedmi sprejela sklep o povečanju blagovnih rezerv in nato bo Zavod za blagovne rezerve objavil razpis za odkup letošnjega pridelka pšenice. Merilo za odkup bo najnižja cena. Za kmete je to razočaranje, v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pa menijo, da bo najbolj oškodovan potrošnik.
Opozorila so bila zaman: težave so tukaj
28. 06. 2022 06.00
Premalo je posluha za strokovne ugotovitve, ki so nam omogočale pripravo postopkovnikov za odziv na trenutne razmere, pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik. Časa je bilo dovolj, ampak še vedno se v lastni coni udobja mnogi prepričujejo, da je to morda le kratkotrajna zgodba, ki bo minila, ampak težave so tukaj. Lahko se zgodi tudi, da se bomo v tradicionalno z vodnimi viri bogati Sloveniji morali odločati, komu dati prednost.
Vročinski val se širi po Evropi, italijanski Lacij razglasil izredne razmere
20. 06. 2022 17.02
Zahodna Evropa se še naprej sooča z vročinskim valom. V osrednji italijanski deželi Lacij so oblasti zaradi suše razglasile izredne razmere, kar jim bo olajšalo sprejetje ukrepov za varčevanje z vodo. V Španiji so zaradi požarov evakuirali okoli 1000 ljudi iz 12 vasi v pokrajini Navarra. Vročinski val naj bi sredi tedna zajel tudi Grčijo.
Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti
20. 05. 2022 09.00
Po podatkih Nacionalnega inštituta za biologijo v Sloveniji poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel, oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Strokovnjaki ocenjujejo, da vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo prinaša 120 milijonov evrov letno. Obenem opažajo, da je življenjski prostor teh živali ogrožen. Med drugim zato, ker kmetje bolj gnojijo travnike in jih prepogosto kosijo. Cvetoči travniki zato vse bolj izginjajo. Kakšne so možne rešitve?
Prekopavati ali ne prekopavati? Glavno je vrtnariti
07. 05. 2022 09.18
Urbano vrtičkarstvo je znova v vzponu, nič čudnega, tako je ob vsaki krizi. Hkrati se zdaj tudi zaradi hitrega ritma življenja, odmaknjenosti od narave in stresa za vrtičke v mestih odloča vse več mladih in ljudi srednjih let, vseh spolov in poklicev. Eni prisegajo na klasične pristope, druge zanima permakultura. V Ljubljani se na vrsto za enega od več kot 1000 vrtičkov mestne občine čaka tudi po tri leta, čakalne vrste so tudi pri zasebnikih, cene pa do enega evra na kvadratni meter na leto. Hkrati se okoli vrtičkov ustvarjajo cele skupnosti, učni in javni vrtovi žanjejo v mestih vse več zanimanja. Je vrtičkarstvo v mestih ob visokih cenah hrane in veliki gospodarski negotovosti celo nuja?
Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez
20. 04. 2022 06.09
Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.
Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in gostinstvu. Kako bi stranke reševale ta izziv?
16. 04. 2022 12.53
Od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, je vsako leto zavržemo več. Lani smo tako zavrgli okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca, kar je kilogram več kot leto poprej. Na kakšen način bi stranke ta trend spremenile in poskrbele, da bi čim manj hrane pristalo med odpadki?
Koalicijska pogodba: kaj so obljubili, kaj izpolnili in na kaj pozabili
17. 03. 2022 06.00
SDS, NSi, SMC in DeSUS so 25. februarja 2020 podpisale koalicijsko pogodbo za obdobje dveh let. Ukrepe so razdelili na devet področij. Preverili smo njihove obljube in ocenili, ali so jih izpolnili.
Rekordne cene hrane: v zadnjih 20 letih višje za dobrih 73 odstotkov
11. 03. 2022 13.38
Predsednik vlade Janez Janša glede samooskrbe in cen hrane pravi, da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo. A dejstvo je, da so cene hrane v Sloveniji najvišje v zadnjih 20 letih. Od začetka februarja 2002 pa do konca februarja 2022 so se cene hrane zvišale za 73,1 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).
Ko razburi (pre)nizka cena: podcenjevanje slovenske hrane ali približevanje kupcem?
22. 01. 2022 13.07
Medtem ko potrošnike zadnje leto skrbijo predvsem podražitve izdelkov v njihovi nakupovalni košarici, je javnost tokrat razburila akcija, rezultat katere je bila izredno nizka cena mesa, ki se lahko pohvali z oznako Izbrana kakovost – Slovenija. Nekateri slovenski trgovci naj bi se sicer v zadnjih mesecih soočali z nepojasnjenim upadom prodaje mesa. Skladno s tem skušajo vplivati na nakupne preference in impulzivne nakupe porabnikov, ocenjuje prof. Klement Podnar z ljubljanske FDV. Nedvomno velja, da ceno postavljajo trgovci, a zmanjševanje vrednosti in pomena krovne znamke kakovosti ni v interesu nobenega partnerja, opozarja.
Podjetja zaradi višjih cen energentov zmanjšujejo proizvodnjo, ponekod tudi ustavljajo
14. 01. 2022 19.40
Z visokimi računi za plin in elektriko se soočajo tudi podjetja, ki v primerjavi z lanskim letom plačujejo tudi do šestkrat višje račune. Zato so nekatera energetsko intenzivna podjetja, kot so papirnice, kartonarne, železarne, steklarne in proizvodnje aluminija, že zmanjšale proizvodnjo, nekatere jo po kolektivnih dopustih po praznikih sploh še niso zagnale. Koliko časa lahko zdržijo takšne cene?
Z nami je vedno LUŠTno!
11. 01. 2022 00.15
Zgodbe, ki jih piše življenje, začnemo ustvarjati znotraj svoje družine in bližnjih. Najlepše pa je, ko se z njimi zberemo ob raznih slavjih, nedeljskih kosilih ali pa ob skupnih vsakodnevnih obrokih. Čas, ki ga preživimo s svojimi najbližjimi, je namreč neprecenljiv, zato ga cenimo in v njem preprosto uživajmo!
Domače. Praznično. LUŠTno.
21. 12. 2021 00.15
Božične jelke, okraski, svetleči dodatki, pravljični čas, božični liki … vse to je del brezčasne praznične tradicije, ki nas obkroža. Božične praznike združuje rdečo-zelena praznična zgodba, v katero lahko brez dvoma vključimo svež paradižnik, pridelan v Prekmurju. Med navade ob koncu leta zagotovo spada preživljanje časa in druženje ob skupnih obrokih z družino in prijatelji. Zakaj jim nebi dodali še kanček svežine?
Z aplikacijo do več lokalnih živil v slovenskih restavracijah in manj zavržene hrane
19. 12. 2021 09.52
Slovenska gostinska branža je bogatejša za platformo Proky, ki naj bi na enem mestu združila gostince, velike dobavitelje, lokalne dobavitelje in kmete. Cilj? Restavracijam olajšati naročanje, znižati stroške nabave, po drugi strani pa tudi skrajšati dobavno verigo in doprinesti k temu, da bo na krožnikih več kvalitetnih lokalno pridelanih živil in manj zavržene hrane. Gostinci lahko platformo zaenkrat uporabljajo brezplačno, saj njeni ustanovitelji pravijo, da se zavedajo, kako zelo jih je prizadela koronska kriza.
V delu opozicije predlagajo odpravo opredelitve konoplje kot droge
17. 12. 2021 15.40
Opozicijske poslanske skupine SD, Levica, LMŠ, SAB in NeP so v parlamentarni postopek vložile predlog novele zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Kot poudarjajo, predlog novele odpravlja napačne opredelitve rastline konoplje kot droge ter jasno določa, da je rastlina konoplja kulturna rastlina, prepovedana droga pa kanabis.
Prepovedali umetna gnojila: cene poletele v nebo, stojnice so napol prazne
01. 12. 2021 17.52
Aprila so na Šrilanki prepovedali uvoz umetnih gnojil in pesticidov. Od uveljavitve prepovedi je torej minilo šest mesecev, danes pa v državi vlada pomanjkanje hrane. Znatno se je zmanjšala dobava sadja in zelenjave, poleg tega zelenjava, ki je na voljo na trgu, zaradi pomanjkanja gnojil ni kakovostna.
Je hrana predraga?
20. 11. 2021 07.00
Pridelava hrane je kriva za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Posebej problematična je živinoreja, torej naša poraba mesa. Zaradi dviga cen energije, surovin, embalaže in krme se nam zdaj obeta dvig cene hrane nasploh. Tudimesa. Bomo zaradi tega porabili manj mesa? Kako pomembno nam je trajnostno prehranjevanje? Napoved dviga cen hrane razburja, a po drugi straniSlovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca.
Posnetki opustošenja na La Palmi: proti morju tečejo novi tokovi lave
29. 10. 2021 19.13
Lokalni mediji poročajo o še enem napornem dnevu na kanarskem otoku La Palma: vulkan Cumbre Vieja se je namreč spet aktiviral. Proti morju se valijo vsaj trije ogromni tokovi lave, ki s seboj odnesejo vse, kar jim pride na pot.
Na La Palmi nove evakuacije zaradi izbruha vulkana
21. 10. 2021 14.37
Na španskem otoku La Palma vulkan Cumbre Vieja po dobrem mesecu še naprej bruha, kar je sprožilo nove evakuacije. Čez noč je bilo svoje domove prisiljenih zapustiti več sto lokalnih prebivalcev iz več vasi.
Za La Palmo bo potreben nov zemljevid: 'Konec se verjetno še ne bliža'
17. 10. 2021 18.16
Ognjenik Cumbre Vieja na španskem otoku La Palma še ne kaže znakov umirjanja, je sporočil vodja regionalne vlade Angel Victor Torres. V ponedeljek bi lahko morje dosegel drugi tok lave, ki teče iz kraterja. Glavni tok se v Atlantik izliva že približno dva tedna in je že tako zelo povečal La Palmo, da bo treba na novo narisati zemljevid otoka.
'Usoda naroda je odvisna od njegovega načina prehranjevanja'
17. 10. 2021 07.00
Trditve različnih strok, da je domača hrana boljša, in spodbude, naj raje izberimo pridelke domačih kmetov, so postale stalnica, ko je govor o hrani in kmetijstvu. A kaj stoji za temi besedami? Zakaj je pomembno, da vlagamo v domače kmetijstvo in skrbimo za razvoj trajnostne kmetijske pridelave? Na drugi strani kmetijsko-živilsko panogo pestijo številne težave, ki odvračajo mlade, da bi bodisi začeli kmetovati bodisi ga prevzeli od svojih staršev. Ali v Sloveniji naredimo dovolj za spodbujanje domačega kmetijstva? Kje šepamo, kje nam gre dobro?
40 odstotkov oblačil, ki jih kupimo, oblečemo le enkrat ali nobenkrat
16. 10. 2021 10.28
Ob tem podatku nas tudi ne preseneča, da vsak Slovenec v povprečju na leto odvrže kar 12,3 kilograma oblačil. To so najbolj vidne posledice hitre mode, ki se spreminja tedensko z novo kolekcijo, kar je past predvsem za mlade, ki želijo biti v trendu, da so sprejeti med vrstniki. A kulisa tega blišča je temačna. Podplačani delavci, ki šivajo in bivajo v nečloveških razmerah, umirajo na poljih zaradi bolezni, ki jih povzročajo pesticidi. Tu je še katastrofalen vpliv na okolje. Ne le gore oblačil, ki jih komunalna podjetja nimajo več kam odlagati, tudi izredno strupena pridelava in obdelava bombaža – neobdelan bombaž se razkraja šest mesecev, obdelan pa kar 500 let. Je rešitev v trajnostni modi?
'Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje'
16. 10. 2021 07.00
Vsakič, ko jemo, se vpnemo v kmetijsko-prehranski sistem. Hrana, ki jo izberemo, način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, je sestavni in aktivni del delovanja tega zapletenega kolesja. Trajnostni kmetijsko-živilski sistemi si prizadevajo zagotavljati prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedli naj bi do "boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja" za vse, kar je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Kako sistem deluje pri nas, v Sloveniji?