pridelek
Take toče na Gorenjskem ne pomnijo. Škoda na solati, krompirju, žitih ...
28. 06. 2023 14.10
Na Gorenjskem tako velikega obsega in takšne toče, kot je v torek padala v več pasovih, ne pomnijo. Med poljščinami so najbolj prizadeti nasadi solate, koruze, krompirja in žit, zelo velika je škoda v vrtovih, je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj Robert Golc. Toča je padala tudi na Dolenjskem.
Škoda na Ptujskem velika, kmetje pričakujejo interventni zakon
28. 06. 2023 12.46
Škoda na kmetijskih površinah zaradi nedavnih poplav in plazov na območju Spodnjega Podravja bo visoka, zato Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pričakuje, da bo država tudi v tem primeru sprejela interventni zakon, s katerim bi pomagala kmetom. Težava pa je, da škode na pridelkih ne ocenjujejo, ker jih je pred poplavami mogoče zavarovati.
Peking v primežu vročinskega vala: najbolj vroč junijski dan v več kot 60 letih
22. 06. 2023 17.27
Kitajske vremenske službe so obvestile, da jih je doletel najbolj vroč junijski dan v več kot 60 letih. Živo srebro se je namreč povzpelo na visokih 41,1 stopinje Celzija. Te temperature naj bi vztrajale do konca junija.
Vreme prizadelo domače sadjarstvo: bera češenj 25-odstotna
05. 06. 2023 20.01
Cene sadja in zelenjave so poletele v nebo, domačega pridelka praktično ni. Po marelice, nektarine in breskve so morali dobavitelji vse do Turčije. Suša v Španiji, poplave v Italiji in zdaj še deževen maj pri nas, vse to katastrofalno vpliva na količino sadja in zelenjave v Evropi in posledično na cene. Pričakuje se, da bodo te tudi do dvakrat višje, kot smo vajeni. In tako bo vsaj še nekaj tednov. Obiralci češenj v Kostanjevici na Krki hitijo z obiranjem, a tudi pri njih letina ne bo dobra, saj je že spomladanska pozeba poskrbela, da bo bera dosegla zgolj od 20 do 25 odstotkov pričakovane.
Zdesetkan pridelek češenj, cene ponekod do 20 evrov za kilogram
03. 06. 2023 18.12
V Goriških brdih je bil predvsem izpad prvih češenj velik. Na nekaterih lokacijah so bili ob pol pridelka, ponekod v Vipavski dolini pa je bilo prvih češenj manj za kar 80 odstotkov. Poznejše sorte so si sicer nekoliko opomogle. Pridelka je več, a še vedno manj v primerjavi z lanskim letom. Za kilogram briških češenj je treba odšteti od šest do osem evrov, smo izvedeli na prazniku češenj v Goriških brdih, kjer je bilo zanimanje za domače češnje izjemno. Medtem ko cene v notranjosti države dosegajo tudi 20 evrov.
Kmetje čakali, da rastlina pride na površje, vendar so polja ostala prazna
25. 05. 2023 18.31
V Sloveniji imamo letos težave z oljnimi bučnicami in kot kaže, bo sledila podražitev bučnega olja. Največ težav je s semenom hibrid rustikal ne le v naši državi, ampak tudi v Avstriji. Pri nas naj bi bilo prizadetih več kot 1000 hektarjev njiv. Kmetje so te dni čakali, da rastlina pride na površje, vendar so polja bolj ali manj ostala prazna. Medtem ko dobavitelj semen niza dejavnike za slab vznik – od vremena do prepovedi uporabe fungicida se kmetje sprašujejo, kdo jim bo povrnil škodo.
Zaradi premalo sonca Vipavska dolina ostala brez prvih češenj
20. 05. 2023 20.05
Zgodnjih domačih češenj iz Vipavske doline letos ne bo. Čeprav bi te morale že biti naprodaj, bodo ostale kar na drevesih. Izjemno veliko dežja, v zadnjih dneh pa še močna burja so povsem oklestile pridelek. Izpad zgodnjih sort bo tako 100-odstoten, vprašanje pa je, kaj bo s poznejšimi sortami. Za zdaj kaže dobro, drevesa so lepo obložena, bo pa moralo k temu svoje dodati še vreme, saj češnje potrebujejo več sonca in višje temperature.
Tla še polzijo, dež bo čez vikend ponehal
19. 05. 2023 08.00
Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je tudi v petek sprožilo več zemeljskih plazov. Po do sedaj zbranih podatkih centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje so zabeležili 37 plazov. Gasilci so odpravljali tudi posledice poplav. Medtem je ogrožena območja obiskal tudi premier Robert Golob.
Spreminjanje vremena: rešitev ali 'morfij' za podnebno krizo?
19. 03. 2023 09.08
Ideja o tem, da bi človek lahko spreminjal vreme, že dolgo ni več znanstvena fantastika. V zadnjem času pa se vedno bolj krepi upanje, da bi lahko z geoinženiringom, metodami, s katerimi bi človek načrtno spremenil podnebje na globalni ravni, preprečili del škode zaradi podnebnih sprememb. Atmosferski fizik in strokovnjak za oblake dr. Blaž Gasparini, podoktorski raziskovalec na Oddelku za meteorologijo in geofiziko Univerze na Dunaju, poudarja, da je geoinženiring kot protibolečinsko sredstvo, ki preprečuje hujšo podnebno škodo, ne more pa rešiti vzroka podnebnih sprememb.
Do 85-odstotne podražitve: kokoši so mrtve, cene jajc pa astronomske
13. 03. 2023 13.11
V samo enem letu so se pri nas jajca podražila za kar 21,7 odstotka. Še precej huje je na Češkem, kjer so dražja za 85 odstotkov, na Madžarskem za 80 odstotkov. Na Hrvaškem medtem mediji poročajo, da tam 100 kilogramov jajc stane 292 evrov (pri nas 213 evrov), kar naj bi pomenilo, da naši južni sosedje uživajo najdražja jajca v soseščini. Draga jajca seveda pomenijo podražitev številnih živil. In kako smo se znašli v tej zagati?
Spoznajte mini visoke grede – hit letošnjega leta!
07. 03. 2023 10.33
Samooskrba z zelenjavo postaja vedno bolj pomembna in če se spopadate s pomanjkanjem prostora, potem so mini visoke grede idealna rešitev za vas.
Milijoni podhranjenih, slaba letina, denar pa za preizkušanje raket
04. 03. 2023 12.05
Izolirani Severni Koreji grozi ena hujših lakot po devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na kritično stanje zalog hrane namigujejo satelitski posnetki ter ocene Združenih narodov in južnokorejskih oblasti. Poznavalci svarijo, da bi bila lakota lahko skoraj tako huda kot v času t. i. "marša trpljenja" med leti 1994 in 1998, ko naj bi po nekaterih podatkih zaradi lakote umrlo do dva milijona prebivalcev.
Nega za zdravo rast dreves in grmičevja
20. 02. 2023 00.15
Konec januarja in tekom februarja, ko ni več nevarnosti zmrzali opravimo zimsko rez. Oblikovanje krošnje, strukturno obrezovanje, rez vej ali obnovitveno rezanje... če želite spodbuditi zdravo rast vaših dreves, morate zlasti mladim poganjkom zagotoviti svetlobo in zrak.
Še ena slaba letina za kmete na Ljubljanskem polju?
15. 02. 2023 18.29
Bodo kmetje na Ljubljanskem polju lahko preživeli še eno slabo letino? Ustavno sodišče jim je namreč že junija lani zaradi pritožbe enega od sosedov, češ da je voda oporečna, začasno prepovedalo uporabljati gnojila in druge pesticide, tudi tiste, ki so dovoljeni za ekološko pridelavo. Do danes so izgubili že ogromno pridelka in s tem seveda tudi ogromno denarja, zime pa bo kmalu konec in kupiti morajo še semena za novo setev. Kako se bodo borili proti škodljivcem, ki uničujejo pridelke, kaj bodo na vodovarstvenih območjih lahko sploh posejali in kaj zahtevajo od pristojnih ministrstev?
Čebula postala luksuzna dobrina, ki je trikrat dražja od piščanca
27. 01. 2023 16.19
Na Filipinih se soočajo z visokimi cenami čebule, ki je kar trikrat dražja od piščanca. Cene gredo v nebo, zato so svojo priložnost zavohali tudi tihotapci, ki v državo poskušajo ilegalno uvažati sedaj že kar 'luksuzno dobrino'. Predsednik države je za reševanje problema odobril uvoz 21 tisoč ton čebule, vendar ekonomisti opozarjajo, da je čas uvoza neprimeren in bi lahko le še poslabšal stanje lokalnih pridelovalcev čebule.
Povprečen Slovenec lani porabil 35 litrov vina, vinarje skrbi draginja
12. 11. 2022 09.02
Martinovo je za vinarje zaključek leta, čas za obračune o tem, kakšna je bila letina, ter za veselje, da je uspela še ena dobra sezona. A ob tem vinarji poudarjajo, da je prav vsako leto nov izziv, zlasti v času vsesplošne draginje. Letošnji vinski letnik je zahteven in količinsko slabši kot lani. Slovenija sicer proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Naša država je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, povprečen Slovenec ga je lani porabil 35 litrov.
Pekel v Pavlovki: eksplozije, smrt in miši, ki jedo vse – od smodnika do cigaret
10. 11. 2022 13.32
Majhna in odročna donbaška vas Pavlovka se je spremenila v eno največjih in najbolj krvavih bojišč na svetu. Nenaden ruski poskus preboja fronte jugozahodno od Donecka v režiji 155. mornariške brigade je v vas "privabil" tudi več ukrajinskih brigad, ki so udarile po napadalcih. Ti pa so poleg tega v samem središču Pavlovke naleteli na zasedo, ki jo opisujejo kot "pravi mini Grozni". Obe strani, ki se bojujeta tudi proti neusmiljeni 'rasputici', poročata o izgubah.
Haloze – Martinovanje v objemu butične dežele okusov
07. 11. 2022 00.15
Butično martinovanje v Halozah-Izjemna kulinarična ponudba lokalno pridelanih izdelkov in dolgoletna vinogradniška tradicija ponujata popolno doživetje v Halozah.
Slovenski potrošnik: 'Naivnež in cenovni fanatik'
09. 10. 2022 07.17
Morda je na načelni ravni resda okoljsko zaveden, a ko kupuje hrano, mu nista pomembna ne izvor ne ogljični odtis in tudi kakovost postane manj pomembna. Posega po najcenejših izdelkih, čemur se čudijo celo trgovci sami, pravi dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist. Opozarja tudi na to, da država nima načrtov reforme kmetijstva, namesto tega kmetom delijo denar, pri čemer pa se nihče ne vpraša, kakšen izplen imamo državljani od subvencioniranja kmetov, ki trenutno uživajo obdobje debelih krav.
GSO na evropskih krožnikih? 'Tehnike genskega spreminjanja so čudovite'
05. 10. 2022 19.15
Letošnja poletna suša, ki velja za najhujšo v zadnjih 500 letih, je v Evropi povzročila veliko opustošenje pridelkov. Uničila je sončnična polja na Madžarskem, za tretjino zmanjšala pridelek oljk v Španiji in ogrozila industrijo medu v Romuniji. Kmetje se podnebnim spremembam, ki prinašajo nepredvidljivo vreme in vse več ekstremov, zelo težko prilagajajo. Vse več evropskih zakonodajalcev pa na to odgovarja, da je rešitev na dosegu roke – v obliki gensko spremenjenih pridelkov z novo metodo, pri kateri DNK rastline z genomom druge 'le preuredimo'. A ker gre za novo tehnologijo, je EU kljub stari regulativi na tem področju zadržana. Komisija je vseeno napovedala, da bo do junija pripravila nov zakonodajni predlog.
11 let po jedrski katastrofi odpravljena še zadnja odredba o evakuaciji
30. 08. 2022 08.51
Več kot desetletje po najhujši jedrski katastrofi na Japonskem je mesto, ki je dom onesposobljeni jedrski elektrarni Fukušima-Daiči, v torek končno preklicalo ukaz o evakuaciji in nekdanjim prebivalcem omogočilo vrnitev domov. Čeprav vsi predeli mesta še niso varni za prebivalce, želijo oblasti do leta 2023 tja naseliti vsaj 2000 prebivalcev.
Evropski obraz suše: prezgodnja trgatev grozdja, opustošene oljke
29. 08. 2022 13.26
Trgatev grozdja, ki se je v Franciji navadno začela sredi septembra, se je zdaj zaradi hude suše in vinske industrije, ki si prizadeva prilagoditi nepredvidljivim učinkom podnebnih sprememb, pričela prej kot kdaj koli prej – sredi avgusta. Španski proizvajalci oljčnega olja tožijo, da je njihov pridelek opustošila najhujša suša doslej. Obnesle se niso niti sončnice.
Štirje velikani, samo enemu 165 milijard: rekordni dobički trgovcev z žitom
23. 08. 2022 17.28
Podjetja v središču svetovne trgovine z žitom se ob skokovitih cenah hrane po vsem svetu veselijo rekordnih dobičkov, kar vzbuja skrb glede dobičkarstva in špekulacij na svetovnih živilskih trgih, saj to pomeni še višje cene hrane in še več ljudi, ki bi jih lahko situacija pahnila v lakoto, celo smrt. Vrstijo se tako pozivi k dodatnim obdavčitvam, a konkretnejših ukrepov odločevalcev še ni.
Na razpis za odkup pšenice se je odzval le en ponudnik
16. 08. 2022 17.13
Na javno naročilo Zavoda za blagovne rezerve RS za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano je prispela ena ponudba, so sporočili iz zavoda. Ta bo ponudbo zdaj pregledal in se odločil o oddaji naročila. Podrobnosti o ponujenih količinah niso razkrili. Premier Robert Golob meni, da je to tako dobra kot slaba novica.
Med obupanimi kmeti
13. 08. 2022 15.52
Suša, visoke temperature in rast cen surovin, kot so gnojila ali gorivo, kmete postavljajo v težek položaj. V takih razmerah je težko načrtovati delo na kmetiji, še posebej, če pridelka, kot kaže letošnja sezona, na koncu sploh ne bo. Mnogi so v brezizhodnem položaju, z željo po preživetju kmetije zmanjšujejo število glav živine in upajo na dež. Glede na srednjeročne napovedi meteorologov obilnejših padavin v avgustu ni pričakovati, še več, ekstremna suša bo v naslednjem tednu zajela tudi vzhodni del države.
Vročinski val vse bolj verjeten, suši ni videti konca
07. 08. 2022 07.18
S prehodom oslabljene hladne fronte smo se od temperatur nad 30 stopinj v večjem delu Slovenije za nekaj časa poslovili. To pa ne velja za Primorsko, kjer se bo vroče poletno vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Ker meteorološki izračuni prav nič ne kažejo, da bi nas v bližnji prihodnosti zajelo kakšno obilnejše deževje, se bo suša še stopnjevala. Zaradi velikega primanjkljaja padavin, ki nas pesti že več mesecev, listje na nekaterih drevesih že dobiva jesenske barve in odpada, rečne in potočne struge pa postajajo vse bolj suhe. Poleg tega pa nas bo po krajšem obdobju bolj znosnih temperatur sredi meseca najverjetneje zajel nov vročinski val, kar utegne stanje le še dodatno poslabšati.
Živo srebro bi lahko doseglo 37 stopinj Celzija, suša se bo stopnjevala
05. 08. 2022 09.17
Agencija za okolje opozarja, da bo sredi dneva in popoldne v notranjosti Slovenije in na Primorskem velika toplotna obremenitev. Za Primorsko velja enako tudi v soboto. Tam je sicer razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod. Najvišje dnevne temperature bi lahko dosegle 37 stopinj Celzija. V nedeljo bo na Primorskem še vroče, drugod pa naj bi vročina popustila.
Suša prizadela celoten kmetijski sektor, ponekod pridelka sploh ne bo
03. 08. 2022 21.06
Da gre za najhujšo sušo v Sloveniji v zadnjih sto letih, dokazujejo katastrofalne številke o škodi, ki je nastala zaradi izjemne vročine in premalo padavin. Skupna ocena je presegla tisto izpred petih let, neuradno pa znaša vsaj 70 milijonov evrov. Polja so videti opustošena, na kmetijskih pridelkih je škoda nepopravljiva, ugotavlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetovalci so obupani. Velik upad bo pri žitih, bučah, krompirju, hmelju. Najbolj je prizadeta koruza. Ocenjujejo, da bo pridelek manjši za polovico, ponekod je suša pri koruzi terjala celo 100-odstotni davek, kar pomeni, da pridelka letos ponekod sploh ne bo.
100 let obstoja podjetja Dr. Schär
01. 08. 2022 06.00
Ob praznovanju 100-letnice podjetja Dr. Schär so si zadali cilj, da bodo zaščitili biotsko raznovrstnost za prihodnje generacije. Skupaj s partnerjem Crop Trust in vami, ki lahko digitalno posadite izbrano seme in delite vašo željo za boljši jutri, želijo ohraniti brezglutenske pridelke za naslednjih 100 let.
Kako bo rusko-ukrajinski pakt o izvozu žita vplival na Slovenijo?
28. 07. 2022 20.17
Bo Ukrajina po podpisu dogovora z Rusijo res lahko neovirano izvažala kmetijske pridelke v tujino? V ukrajinskih pristaniščih že mesece stoji kar 22 milijonov ton žita. Ladje kljub dogovoru o nenapadanju za zdaj ostajajo zasidrane. Cena pšenice na svetovni borzi ostaja visoka, prav tako se draži hrana. Se bodo z izvozom ukrajinskih pridelkov te cene umirile? Rusko-ukrajinski pakt vsaj kratkoročno slovenskim potrošnikom ne bo prinesel prihrankov, ugotavljajo ekonomisti, bodo pa morali dogajanje na trgu spremljati naši kmetje, ki še iščejo kupce za svoj pridelek.