raziskovalci
Windows XP ni varen pred vdori
21. 12. 2001 00.00
Podjetje Microsoft je priznalo, da ima njihov nov operacijski sistem za osebne računalnike Windows XP hudo pomanjkljivost glede varnosti, saj naj bi bil izpostavljen vdorom hekerjev.
Manj kadilcev med ameriškimi najstniki
20. 12. 2001 00.00
Univerza Michigan je po naročilu ameriške vlade izdelala vsakoletno študijo o kadilskih navadah ameriških najstnikov. Sodelovalo je 44.300 najstnikov, raziskovalci pa so prišli do razveseljive ugotovitve, da kajenje med njimi upada.
Nasprotovanja kloniranju človeškega zarodka
26. 11. 2001 00.00
Sporočilo ameriške družbe Advanced Cell Technology o uspešnem kloniranju človeškega zarodka je v ZDA in drugod po svetu naletelo na ostre kritike. Številni politiki in verski voditelji so raziskavo ostro obsodili.
S potenjem uničujemo mikrobe
21. 11. 2001 00.00
Nemški znanstveniki so odkrili, da pot, ki ga zahodnjaki preganjajo s pogostim umivanjem in uporabo higienskih in toaletnih sredstvev, vsebuje posebno snov za uničevanje klic.
Savna zmanjšuje inteligenčni kvocient
14. 11. 2001 00.00
Obisk savne lahko začasno zmanjša inteligenčni kvocient, za okrevanje pa je včasih potrebno več dni. Izguba telesne tekočine lahko namreč povzroči zmanjšanje umskih sposobnosti.
Ali so Slovenci ksenofobi in rasisti?
09. 11. 2001 00.00
Na današnji dan boja proti rasizmu je bila na Metelkovi predstavljena knjiga <em>Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti</em>, ki je izšla v zbirki Mirovnega inštituta Media Watch.
Učimo se lahko brez koncentracije
30. 10. 2001 00.00
Ameriški raziskovalci delovanja možganov so prepričani, da obstaja učenje s pomočjo nezavednega zaznavanja.
Hrošč, ki lahko reši problem suše
03. 11. 2001 00.00
Spoznanja o puščavskih hroščih iz Namibije, ki na svojih hrbtih zbirajo kapljice vlage, bi lahko po mnenju britanskih raziskovalcev omilila težave s pitno vodo.
Papir brez sekanja dreves
03. 11. 2001 00.00
Bakterije so proizvajalke »papirja prihodnosti«, trdijo raziskovalci School of Biological Sciences z univerze v Teksasu.
Odkrili protein, ki povečuje gibljivost spermijev
12. 10. 2001 00.00
Ameriški biologi so odkrili protein, ki spermijem olajša prodiranje v jajčece, to odkritje pa bi lahko vodilo v izdelavo kontracepcijskega sredstva za moške in zdravila za zdravljenje moške neplodnosti.
Nevarnost širšega izbruha aidsa
12. 10. 2001 00.00
Strokovnjaki trdijo, da bi bombardiranje Afganistana lahko povzročilo porast intravenozne uporabe heroina in posledično širitev aidsa v Aziji.
Znanstveniki odkrili skrivnosti kuge
07. 10. 2001 00.00
Skupina znanstvenikov v britanskem centru Wellcome Trust Sanger v Cambridgu je odkrila vse gene bakterije kuge, kar bi lahko pospešilo raziskovanje cepiv in zdravil za to bolezen.
Dokazi o segrevanju Zemlje
02. 10. 2001 00.00
Britanski znanstveniki so prišli do neposrednih dokazov o učinku tople grede, ki povzroča segrevanje zemljinega ozračja.
Cepivo proti kajenju
11. 09. 2001 00.00
Britanska farmacevtska družba Xenova razvija cepivo TA-NIC, s pomočjo katerega naj bi se kadilci lažje odvadili kajenja. Podjetje je pred kratkim začelo s kliničnimi poskusi s cepivom, ki ga vbrizgajo v mišico.
Seksualna zloraba otrok v ZDA narašča
10. 09. 2001 00.00
Po izsledkih raziskave skupine raziskovalcev z univerze v Pennsylvaniji, je v ZDA približno od 300.000 do 400.000 otrok žrtev prostitucije, pornografije in drugih oblik komercialnega zlorabljanja spolnosti.
Pigmentna znamenja
24. 08. 2001 00.00
Podobno kot drugod po svetu, je tudi v Sloveniji vedno več nevarnih pigmentnih obolenj, od katerih je eno izmed najhujših maligni melanom.
Aspirin za srce
22. 08. 2001 00.00
Kombinacija zdravil aspirina in clopidogrela močno zmanjšuje možnost srčnega infarkta, zato bi britanski zdravniki z novim načinom zdravljenja letno lahko rešili 10 tisoč življenj.
Aspirin za srce
22. 08. 2001 00.00
Kombinacija zdravil aspirina in clopidogrela močno zmanjšuje možnost srčnega infarkta, zato bi britanski zdravniki z novim načinom zdravljenja letno lahko rešili 10 tisoč življenj.
Klonirali človeške zarodke
12. 07. 2001 00.00
Raziskovalci ameriškega podjetja Biotech Advanced Cell Technology iz Worchesterja v zvezni državi Massachusetts so klonirali človeške zarodke, da bi pridobili izvorne celice, ki bi jih kasneje uporabili za zdravljenje hudo bolnih ljudi, je v današnji izdaji zapisal ameriški dnevnik Washington Post. Če in do katere mere je poskus uspel, predsednik podjetja Michael West ni želel povedati. Dodal pa je, da bodo "znanstveni rezultati objavljeni v znanstvenih revijah".
Svetla prihodnost brezžične telefonije
18. 06. 2001 00.00
Rezultati nove raziskave podjetja Strategis Group o dohodkovnih tokovih na področju nove generacije brezžičnih storitev so pokazali, da bodo dohodki evropskih operaterjev v naslednjih osmih letih zrasli za 1.366 odstotkov. Leta 2000 so operaterji mobilne telefonije ustvarili okoli 9 milijard USD prihodkov, leta 2008 pa naj bi se to število povišalo na 132 milijard USD. Zadnjih nekaj let so operaterji vlagali velike vsote v infrastrukturo in licence za novo generacijo mobilne telefonije ter za uvajanje novih mobilnih aplikacij in storitev.
Načrtno izpostavljanje sevanju
15. 05. 2001 00.00
Britanska vlada je priznala, da je v letih 1950 do 1960 med jedrskimi poskusi v Avstraliji več avstralskih, novozelandskih in britanskih vojakov načrtno izpostavila radioaktivnemu sevanju. Na njih je preizkušala vojaško opremo in reakcijo na jedrsko sevanje.
Veliko napak pri odkrivanju raka
13. 05. 2001 00.00
Nova študija, ki so jo naredili v Združenih državah Amerike je pokazala, da pri odkrivanju bolezni kar 95 odstotkov zdravnikov postavi napačno diagnozo, mnoge tudi pri rakavih obolenjih.
Zadnjih 30 let najtoplejših v minulem tisočletju
06. 05. 2001 00.00
Zadnjih 30 let 20. stoletja je bilo najtoplejših v drugem tisočletju, v minulem stoletju pa so temperature najhitreje naraščale, so ugotovitve, ki so jih nedavno objavili v reviji Science. Raziskovalci britanske univerze East Anglia, ki so zbrali številne študije o otoplitvi Zemlje, so ugotovili, da je bila povprečna temperatura v zadnjih 30 letih za 0,2 stopinje Celzija višja kot v 11. in 12. stoletju, ki veljata za najtoplejši obdobji prejšnjega tisočletja.
Prvi genetsko prirejeni otroci
06. 05. 2001 00.00
V zadnjih nekaj letih je bilo rojenih okoli trideset gensko "obdelanih" otrok, petnajst od tega se jih je rodilo v ameriškem medicinskem inštitutu, kjer so izvajali revolucionarne teste za povečanje rodnosti. Nekateri znanstveniki so poizkuse označili kot neetične, ker pri tem uporabljajo gene neke druge matere. Postopek se imenuje ooplazmični transfer - vzamejo pa vsebino jajčeca zdrave darovalke in ga skupaj s spermo partnerja injicirajo v jajčece nerodne ženske. V Inštitutu za reproduktivno medicino St. Barnabas v New Jerseyu so na ta način pomagali k rojstvu petnajstim otrokom. Kot je dejal direktor raziskav Dr. Jacques Cohen, bo najstarejši ta mesec star štiri leta. Še petnajst otrok se je na enak način rodilo po drugih centrih v ZDA. Raziskovalci na ta način pomagajo k zanositvi žensk, ki imajo okvarjena jajčeca.
Dela Huga Wolfa v Narodni galeriji
14. 03. 2001 00.00
V Narodni galeriji je profesor na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Leopold Spitzer danes predstavil Zbrana dela skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa (1860-1903). Dr. Primož Kuret pa je poprej spregovoril o Spitzerjevem delu: Hugo Wolfs "Der Corregidor", dejstva in podatki, ki je lani izšla na Dunaju. Kot simbol "gradnje mostov" med državama je Spitzer ministrici za kulturo Andreji Rihter izročil celotno izdajo Zbranih del Huga Wolfa, ki jo je Mednarodna družba Hugo Wolf-Gesellscaft dopolnjevala skoraj štirideset let.
Cepivo za AIDS, ki obeta
10. 03. 2001 00.00
Raziskovalci so iznašli cepivo, ki pri opicah obolelih za aidsom omogoča, da ostanejo zdrave. Novo cepivo omogoči nastanek imunskega sistema proti virusu, ki povzroča aids. Avtorica študije Harriet L. Robinson pravi, da dva cepljenja z DNA cepivom pripravita imunski sistem, da se upre virusu, zadnje - tretje cepljenje z modificiranim cepivom proti črnim kozam pa še poveča odpornost. Prvi dve cepivi vsebujeta tri proteine, ki so podobni onim pri aidsu. Ti proteini pomagajo imunskemu sistemu, da si jih zapomni in jih napade, če jih kasneje zazna. Robinsonova je raziskovalka na Centru za vakcine pri univerzi Emory in pri raziskovalnem centru za primate Yerkes v Atlanti. Cepiva zaenkrat še niso preizkusili na ljudeh, ki so že okuženi z virusom HIV. Čeprav cepivo ne prepreči okužbe, pa zadržuje stopnjo virusa HIV na skoraj nezaznavni ravni kar nekaj mesecev. Prvi testi na ljudeh naj bi se začeli prej kot v letu dni.
Za boljše partnerske odnose
09. 03. 2001 00.00
Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, in državni sekretar za znanost Zoran Stančič, sta danes sprejela na pogovor direktorja ustanove Slovenske znanstvene fundacije (SZF) Edvarda Kobala, ki je predstavil najpomembnejše aktivnosti SZF v tem letu. Pogovor je bil sicer namenjen graditvi partnerskih odnosov med obema institucijama. Kobal je v okviru programa dejavnosti v letošnjem letu še zlasti izpostavil aktivno vlogo SZF pri nastajanju Evropskega raziskovalnega prostora ter v Jugovzhodni Evropi v okviru slovenske donatorske vloge v Paktu stabilnosti. Menil je, da bi ministrstvo znalo koristno izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča aktivna vloga SZF v Evropi.
Želja po čokoladi znak utrujenosti
07. 03. 2001 00.00
Želja po čokoladi je znak, da ste utrujeni, želja po slani hrani ali mlečnih izdelkih pa morda pomeni, da želi vaše telo pravi obrok, so odkrili francoski raziskovalci. Po besedah strokovnjakov se želja po določeni hrani pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Pri ženskah se ta občutek pojavlja takrat, ko so žalostne ali čutijo tesnobo, medtem ko moški potrebe svojega želodca pogosteje zadovoljujejo takrat, ko so srečni. Raziskava je zajela 538 žensk in 506 moških, ki so vodili dnevnik o svojih prehrambenih navadah. Anketiranci so izpolnili tudi vprašalnik, na podlagi katerega so strokovnjaki ocenili njihove čustvene in telesne značilnosti.
Je bilo na Marsu življenje?
27. 02. 2001 00.00
Znanstveniki iz vesoljskega centra Johnson v Houstonu so prepričani, da je nekoč na Marsu obstajalo življenje. Po zadnjih analizah so v meteoritu Allen Hills 84001 namreč našli kristal magnetit, ki bi ga po njihovem mnenju lahko proizvedel le mikroorganizem. Ta mineral je namreč podoben kristalom, ki jih na Zemlji proizvedejo bakterije. Raziskovalci menijo, da je magnetit v meteoritu ALH-84001 najstarejši dokaz o obstoju življenja. Omenjeni meteorit so odkrili leta 1984 na Antarktiki, na Zemljo pa je padel pred okoli 13.000 leti.
Kitajski zid 500 kilometrov daljši
23. 02. 2001 00.00
Kitajski raziskovalci so odkrili, da Veliki kitajski zid meri vsaj 500 kilometrov več, kot so mislili doslej. Tako naj bi bil zid po najnovejših podatkih dolg 7200 kilometrov. Arheologi so odkrili ostanke zidu iz zemlje, ki se razteza do puščave Lop Nor v avtonomni pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske.