raziskovalci

Povprečne temperature višje za 2 stopinji

16. 09. 1999 21.38

Po mnenju strokovnjakov se bodo povprečne letne temperature v naslednjih 50 letih zvišale predvidoma do največ dve stopinji Celzija. To oceno je predstavil metereolog Maurice Blackmon z ameriškega centra za raziskovanje ozračja na mednarodni konferenci o podnebju v Hamburgu.

V Ukrajini našli Bachovo notno zbirko

05. 08. 1999 15.54

V ukrajinski prestolnici Kijev so odkrili zbirko not, ki je bila last Carla Philippa Emanuela Bacha, sina Johanna Sebastiana Bacha, so sporočili raziskovalci z ameriške univerze Harvard in ukrajinske Akademije za znanost. Zbirka vsebuje osnovne notne zapise Bachovih del, od katerih jih večino še niso nikoli objavili. Neprecenljivo zbirko so iskali 20 let. Med drugo svetovno vojno naj bi jo hranili na Poljskem, vendar pa so se mnogi bali, da je že uničena. Zbirko bodo sedaj lahko preučili glasbeniki, najditelji pa upajo, da bodo notni zapisi romali v berlinsko Akademijo za glasbo, od koder tudi prihajajo.

Vrhunski raziskovalci o računalništvu prihodnosti

19. 07. 1999 09.10

Računalniški znanstveniki washingtonske univerze in Microsoftovega raziskovalnega oddelka so bodo letos poleti dvakrat sešli v okviru skupnega programa Summer Institute in obravnavali izzive sodobnega računalništva. Tema prvega srečanja, od 19. do 23. julija, je >>Tehnologije nevidnega računalništva<<, raziskovalci pa bodo obravnavali nove možnosti uporabe računalništva v vsakdanjem življenju. Tema drugega srečanja, ki bo od 1. do 6. avgusta, bo >>Tehnologije za izboljšanje razvoja programske opreme<<.

Moška plodnost po 39 letu upada

05. 07. 1999 07.27

Raziskovalci so ugotovili, da začne polnost pri moških upadati po 39 letu, je pred dnevi poročal britanski časnik The Independent. Po navedbah časnika so raziskovalci izsledke več študij predstavili na zadnjem kongresu Evropske družbe za človeško reprodukcijo in embriologijo, ki je potekal v Toursu v Franciji. Izsledki naj bi pokazali, da se začne sperma progresivno slabšati po 39 letu. Raziskovalci trdijo, da imajo moški po tej starosti na vsakih deset let po 7 odstotkov manj možnosti, da zaplodijo otroka.

Roboti, ki bodo zmogli tudi teči

15. 06. 1999 08.56

Na sejmu, ki ga bodo v ponedeljek odprli v nemškem mestu Jena, bodo predstavili tudi robote, ki se bodo naučili teči. V tem primeru ne gre za igračko, pač pa za prototip robota, ki naj bi ga uporabljali za preiskave ob izrednih pogojih - recimo pri delih v kanalizaciji ter iskanju min. Takšne robote naj bi po mnenju strokovnjakov začeli uporabljati v nekaj letih. Raziskovalci iz Jene so pred tem proučili gibanje pajkov in sesalcev. Na podlagi tega so se odločili za idejo enkratnega osrednjega krmilnega sistema za robote.

Neanderatlec veliko bolj krepak kot homo sapiens

31. 05. 1999 22.26

Neandertalec je bil veliko težji kot je bil homo sapiens ali kot je človek danes. V povprečju je tehtal okoli sto kilogramov, so odkrili španski paleontologi, ko so preučevali ostanke predzgodovinskega človeka, starega približno 300.000 let, v Atapuerci, enem od najpomembnejših španskih arheoloških najdišč. Raziskavo, ki jo je objavila britanska revija Nature, so naredili na podlagi ostankov okostja, ki so jih raziskovalci krstili za ''Elvisa''. Elvis naj bi bil moškega spola, star približno 35 let, visok od 173 do 180 centimetrov in težak približno 100 kilogramov. Je prednik neandertalca, ki je izumrl pred približno 30.000 leti. Na podlagi tega raziskovalci sklepajo, da je bil neandertalec težji, kot so predvidevali doslej, in fizično močnejši, kot je bil homo sapiens ali kot je človek danes. Izumrtje neandertalca ni povezano z njegovo fizično šibkostjo, ampak s pomanjkljivo družbeno organizacijo, meni eden od vodij arheološkega nahajališča M.Arsuaga.

Microsoft v projektu Internet2

06. 05. 1999 10.52

<B>Na letnem srečanju članov združenja Internet2 je Microsoft postal Internet2 Corporate Partner in je napovedal, da bo prispeval k projektu Internet2 tako finančno kot z raziskavami. Kot Internet2 Corporate Partner bo Microsoft sodeloval z raziskovalci več kot 150 univerz pri razvoju naprednih internetnih aplikacij in tehnologij. </B>

Trilateralna konferenca o sodelovanju v evropskih raziskovalnih programih

29. 04. 1999 19.30

Slovenska delegacija pod vodstvom državne sekretarke v ministrstvu za znanost in tehnologijo Verice Trstenjak se bo jutri udeležila trilateralne konference o sodelovanju v evropskih raziskovalnih programih, predvsem v petem okvirnem programu raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti EU.

Sadje, zelenjava in žitarice proti možganskemu tumorju

08. 04. 1999 10.11

Znanstveniki univerze Wisconsin v Madisonu so v sadju, zelenjavi in žitaricah odkrili dve snovi, ki sta sposobni zavreti razvoj nekaterih vrst možganskega tumorja. Izsledke raziskave so objavili v ameriški reviji Journal of Nutrtition. Raziskovalci so iz rastlin izločili dve snovi, ki delujeta na rakaste celice. Dosedanje raziskave so pokazale, da uživanje sadja in zelenjave zmanjšuje tveganje nastanka nekaterih vrst rakavih obolenj, na primer raka na jetrih ali na dojkah, vendar pa so tokrat prvič odkrili snovi, ki zavirajo nastanek bolezni. Raziskovalci so obe novo odkriti snovi poimenovali ''izoprenoidi''. ''Mislimo, da novo odkriti snovi rakastim celicam preprečujeta razmnoževanje, saj uničujeta kemijske posrednike, ki jim to omogočajo,'' piše eden od avtorjev študije Charles Elson. Dodal je, da substanci ''delujeta tudi na nekatere celice, ki vsebujejo mutacije, ki spodbujajo raka.'' Ena izmed snovi, ''gama-tocotrienol'' upočasnjuje rast rakastih celic pri raku na dojkah in levkemiji, druga, imenovana ''beta-ionon'' pa poleg prvih dveh vrst raka preprečuje še nastanek raka na črevesju.

Solze in urin nosečnic preprečujejo okužbo z virusom HIV

27. 03. 1999 01.23

Ameriški raziskovalci so odkrili dolgoiskano beljakovinsko snov, ki preprečuje okužbo s povzročiteljem HIV. Znanstveniki so snov odkrili v urinu nosečnic. Ta snov, imenovana lisozim, nastaja tudi v solzah nosečnic, je sporočila Silvia Lee-Huang iz univerze v New Yorku.

Najmočnejša doslej zaznana eksplozija v vesolju

27. 03. 1999 01.17

Ameriški znanstveniki so v vesolju opazili silovito eksplozijo, pri kateri se je le v nekaj sekundah sprostila energija, enaka milijardam svetlobnih let iz več tisoč sonc.

Superaspirin opravil varnostni preizkus

16. 03. 1999 07.23

Superaspirin, ki ga ameriški zdravniki pogosto uporabljajo za zdravljenje bolezni srca, je varnejši, enostavnejši za uporabo in cenejši od običajne terapije, trdijo raziskovalci. Zdravilo clopidogrel je primerno za večino od pol milijona bolnikov, ki vsako leto opravijo angioplastiko, zdravniški poseg, s katerim ponovno odprejo zamašene arterije. ''Izidi naših raziskav bodo zdravnikom pokazali, da ravnajo prav,'' ko predpisujejo superaspirin, je povedal Spencer King, profesor medicine na vseučilišču Emory v Atlanti in predsednik Ameriškega kardiološkega združenja.

Eva naj bi bila precej starejša

14. 03. 1999 09.30

Eva - mati človeštva naj bi bila precej starejša, kot so strokovnjaki mislili doslej. Po dosedanjih ocenah biologov, ki pri spremljanju evolucije uporabljajo mitohondrijo, naj bi ženska, ''iz katere vsi izvirajo'', živela pred 100.000 do 200.000 leti. Po ugotovitvah britanskih strokovnjakov pa uporaba mitohondrijske DNK pri preučevanju genetskega izvora ni tako natančna, zato bi po besedah Adama Eyra-Walkerja iz vseučilišča v Sussexu utegnila biti Eva tudi dvakrat starejša, kot so pokazale dosedanje raziskave. Doslej so bili strokovnjaki mnenja, da je uporaba mitohondrijske DNK najboljši način za spremljanje evolucije človeka, saj so raziskovalci domnevali, da se je mitohondrijska DNK skoraj nespremenjena prenašala z matere na hčerko. Eyre-Walker in njegovi kolegi z univerze v Cambridgeu pa so ugotovili, da v jajčece vstopi tudi mitohondrijska DNK očeta, ki se meša z materino mitohondrijsko DNK. Ti dve popolnoma različni molekuli DNK po ocenah britanskih strokovnjakov predstavljata neko povprečno starost. Gre za prvi dokaz kombiniranja očetove in materine mitohondrijske DNK.

Umetno izdelane ''vabilne'' snovi

19. 02. 1999 08.17

Berlinski raziskovalci bodo kmalu začeli umetno izdelovati snovi, ki ljudi seksualno privlačijo, je pred dnevi sporočila neka nemška revija. Odslej bomo lahko neustavljivo privlačni s samo kapljico tako imenovanih fermonov za ušesi. Te vabilne snovi naj bi odločale, kako privlačni se zdijo človeku drugi ljudje, učinkovite pa naj bi bile tudi kot sredstvo proti depresiji in nespečnosti.

Nemci redkeje potujejo na dopust

18. 02. 1999 08.23

Neka raziskava je pokazala, da Nemci zaradi tanjše denarnice vse bolj redko potujejo na dopust. Nemci, sicer znani kot veliki ljubitelji potovanj, so lani na dopustu povprečno prebili 15,1 dneva, medtem ko je povprečje leta 1980 znašalo 18,2 dni, kažejo izidi raziskave britanskega podjetja British American Tobacco.

Tretjina Američanov ima težave s spolnostjo

12. 02. 1999 08.41

Ameriški znanstveniki, ki so 50 let po objavi znanega Kingsleyjevega poročila o spolnih navadah Američanov izvedli prvo obsežno raziskavo na tem področju, ugotavljajo, da so klasični izgovori o glavobolu in utrujenosti med Američani obeh spolov pogostejši, kot bi bilo pričakovati.

Strah pred zobozdravnikom večji kot pred pajki

19. 01. 1999 08.43

Strah pred zobozdravnikom je mnogo večji kot strah pred pajki in kačami, so v neki študiji ugotovili psihologi z univerze v Düsseldorfu. Pri zobozdravniškem strahu bojazni je potrebnih pet terapevtskih ur več, je povedal profesor psihologije Reinhard Pietrowsky. Za zdravljenje strahu pred določenimi živalmi je v povprečju potrebnih 25 ur terapije.

V Etiopiji odkrili fosil opice izpred petih milijonov let

14. 01. 1999 08.29

Znanstveniki v Etiopiji so našli fosilne ostanke, ki bi lahko pripadali pet milijonov let stari človeku podobni opici. To je trenutno najstarejši najden primerek na svetu.

Ptice pevke se učijo med spanjem

30. 12. 1998 08.32

Raziskovanje obnašanja ptic pevk daje odgovore na vprašanja, kako delujejo človeški možgani med spanjem, to pa bi lahko pomagalo ljudem pri učenju, trdijo raziskovalci iz univerze v Chicagu. Raziskave namreč kažejo, da mladi ščinkavci med spanjem ''utrjujejo note'', ki so jih čez dan slišali od staršev. Med dremežem tudi odrasli ščinkavci ponavljajo svoje pesmi. Znanstveniki so svoje izsledke objavili v najnovejši izdaji časopisa ''Science''. Doslej je sicer veljalo prepričanje, da se možgani med spanjem ne odzivajo na zunanje dražljaje. Toda Daniel Margoliash, izredni profesor biologije, je odkril povečano aktivnost, ki se med spanjem pojavlja v delu možganov ščinkavca, ki je povezan s petjem. ''Domnevamo, da ptica med dnevnim petjem zbira informacije o svojih poskusih, pesmih in kakovosti teh pesmi. Morda s pomočjo procesa, ki se odvija ponoči, celo vadi oziroma ponavlja svojo dnevno aktivnost. Po splošnem prepričanju sanje pomagajo pri učenju in sicer tako, da utrjujejo različne osvojene sheme, ki jih posameznik doživlja čez dan'', je še povedal Margoliash.

Odkrili najstarejšega prednika človeka

11. 12. 1998 08.38

Južnoafriški raziskovalci so sporočili, da so našli skoraj popolno okamenelo okostje človeku podobne opice, ki bi lahko bila ''manjkajoči člen'' v evoluciji človeka. Gre za najstarejše najdeno takšno okostje na svetu, saj naj bi bilo po prvih ocenah staro 3,6 milijona let. Ekipo raziskovalcev z južnoafriške univerze Witwatersrand, ki je našla okostje, je vodil profesor Phillip Tobias.

Izdelali najstarejše pivo v Evropi

30. 11. 1998 08.56

Španski znanstveniki so na podlagi ''recepta'' iz bronaste dobe pripravili najstarejše pivo v Evropi. Pivo, ki so ga krstili z imenonom Zythos, ima odličen aromatičen okus in v ničemer ne zaostaja za današnjimi vrstami piva. ''Formula'' za pivo je stara okoli 3.000 let, odkrili pa so jo arheologi v bližini Barcelone. Pred enim letom so raziskovalci pri izkopavanjih neke iberske naselbine naleteli na dva glinena vrča, na katerih so bili še ostanki piva. To odkritje je po svetu dvignilo mnogo prahu in vzbudilo veliko zanimanja. Po kemični analizi ''oblog'' na pivskih vrčih so tako izdelali in ustekleničili 240 litrov tega ''prapiva''. V primerjavi z današnjim pivom ostane Zythos svež največ dva tedna. Ker Iberci hmelja še niso poznali, manjka pivu zanj tipičen grenak okus. Trženje prapiva po mnenju enega od poznavalcev ne pride v poštev: stroški proizvodnje za steklenico bi znašali okoli 60 mark.

London in Pariz v Evropi najbolj naklonjena poslom

09. 11. 1998 07.51

Najboljše evropsko mesto za poslovanje je letos London, trdijo raziskovalci ameriške revije Fortune. Raziskava, ki je pod drobnogled vzela pogoje poslovanja v svetovnih središčih, revija pa jo opravlja vsako leto, na Stari celini takoj za britansko prestolnico uvršča Pariz, Glasgow, Zuerich in Ženevo.

Najbogatejši je Luksemburg, najrevnejša pa Ukrajina in Albanija

07. 11. 1998 10.06

Raziskovalci v nemškem raziskovalnem podjetju GFK so na podlagi regionalnih statističnih podatkov o prihodkih, industrijskih in trgovinskih informacijah, moči domačih valut ter demografskih informacijah ugotovili, da so Luksemburžani najbogatejši Evropejci, medtem ko so državljani Ukrajine in Albanije najsiromašnejši.

Mladi Italijani so raje bogati kot neodvisni

06. 11. 1998 07.52

V Italiji je vse več maminih sinčkov, mladih moških, ki toplini in varnosti družinskega doma dajejo prednost pred osamosvojitvijo. Kot so pokazale raziskave nacionalnega sveta za industrijo in delo Cnel, približno 60 odstotkov italijanskih moških, starih od 25 do 29 let, še vedno živi pri starših, kar je kar za četrtino več kot pred desetimi leti. Pri starših prav tako živi 25 odstotkov Italijanov v starosti od 30 do 34 let, kar je 41 odstotkov več kot pred desetletjem.

Materino mleko koristno za športnike

21. 10. 1998 08.44

Že dolgo je znano, kako je materino mleko koristno za dojenčke, zdaj pa so avstralski znanstveniki dokazali, da zelo koristi tudi športnikom. Osem tednov so primerjavi dve skupini športnikov - ena je uživala kravji kolostrum - mlečno tekočino, ki se izloča v prvih dneh po otelitvi in ki vpliva na imunski sistem telička, druga pa proteinski placebo. Tisti iz prve skupne so bili mnogo bolj vzdržljivi kot njihovi kolegi iz druge skupine, dosegli pa so tudi za 20 odstotkov boljše rezultate. Raziskovalci so prepričani, da kravjega kolostruma ni mogoče obravnavati kot poživilo, saj je naravi proizvod brez kakršnih koli dodatkov.

Novo cepivo proti malariji

17. 10. 1998 11.04

Ameriški raziskovalci so izdelali novo cepivo proti malariji, in sicer na osnovi genetskega materiala, piše časnik Science. S cepivom so uspeli pri 20 zdravih osebah doseči odziv imunskega sistema, ki je bil dovolj močan za boj proti različnim oblikam malarije.

Peti Slovenski festival znanosti v Cankarjevem domu

06. 10. 1998 12.44

Živeti v sožitju z znanostjo je moto letošnjega že 5. Slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo, ki se je dopoldne v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije (SZF) začel v Cankarjevem domu. Na petdnevni prireditvi se predstavlja nekaj več kot 40 podjetij, inštitutov, obe univerzi in drugi raziskovalci, spremljajo pa jo tudi številne predstavitve raziskovalnih in razvojnih dosežkov ter predavanja.

Maslo je prav tako nevarno kot kajenje

24. 09. 1998 08.06

Maslo, ki je v zahodnem svetu nepogrešljiv mlečni izdelek, je prav tako nevarno kot je kajenje, zato bi morali embalažo opremiti z ustreznimi zdravstvenimi opozorili, trdijo novozelandski raziskovalci. Raziskovalci iz aucklandske univerze so namreč ugotovili, da je maslo prav tako nevarno za človeško srce kot cigarete, zato so od prodajalcev zahtevali, naj kupce dosledno opozarjajo na tovrstno nevarnost.

Otroci priseljencev bolj zdravi od otrok, rojenih v Ameriki

10. 09. 1998 07.31

Do presenetljivih rezultatov so prišli ameriški raziskovalci v študiji, ki jo je financirala vlada. Ugotovili so namreč, da imajo otroci družin priseljencev manj zdravstvenih težav in poškodb kot njihovi sovrstniki, rojeni ameriškim staršem. Poleg tega se v družinah priseljencev zmanjšuje število ob rojstvu podhranjenih otrok, manj pa je tudi smrtnih primerov v otroškem obdobju.

Sklad Anne Frank na lovu za izgubljenim posnetkom

09. 09. 1998 15.08

Raziskovalci Sklada Anne Frank so sporočili, da že leta iščejo izgubljeni posnetek iz leta 1941, ki bežno prikazuje Anno Frank, preden je pričela bežati pred nacisti. Originalni črno-beli posnetek se je izgubil potem, ko so ga v 80-ih letih posodili nekemu Američanu za film o Anni Frank. Na skladu so posnetek prvič pogrešali leta 1995, vendar so nerodno izgubo prikrivali do minulega tedna, ko je o tem poročala nizozemska televizija. Posnetek je posnel amaterski fotograf pri poroki sosedov Anne Frank. Dejstvo o izgubljenem posnetku je še toliko bolj aktualno, ker so pred kratkim odkrili nekaj neobjavljenih strani iz njenega dnevnika.