raziskovalci
Prva gensko spremenjena opica
12. 01. 2001 00.00
Znanstvenikom iz raziskovalnega centra za primate na Oregonski univerzi v Portlandu je prvič uspelo vzrediti gensko spremenjenega primata - opico vrste Macaca mulatta, ki jo velikokrat uporabljajo v bioloških in zdravstvenih raziskavah.
Razvozljali celoten genetski zapis
14. 12. 2000 00.00
Znanstveniki so prvič dekodirali celoten genetski zapis neke rastline in tako postavili mejnik v genetiki, ki bo pospešil možnosti za gojenje boljših pridelkov, pa tudi možnosti za odkrivanje zdravil nove dobe. Celoten genetski zapis rastline z latinskim imenom Arabidopsis thaliana, ki sodi med kreše, je razvozljala skupina mednarodnih raziskovalcev. Evropski koordator projekta, vrednega 70 milijonov dolarjev, Mike Bevan je dejal, da od tega trenutka dalje znanost o rastlinah in genetika ne bosta nikoli več isti. Bevan je še dodal, da so v tej majhni rastlini, ki skriva veliko presenečenj za znanost, odkrili 26.000 genov. Znanstveniki so ob tem odkrili, da je okoli 100 genov rastline povezanih z človeškimi geni, ki so udeleženi pri dedovanju bolezni, kot so gluhost, slepota in rak. Trenutno poznajo "naloge" le za 10 odstotkov genov rastline.
Podelili Nobelove nagrade
10. 12. 2000 00.00
V Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejel južnokorejski predsednik Kim Dae-Jung. Ob prejemu nagrade je poudaril pomembno vlogo Severne Koreje pri zmanjšanju napetosti, ki jih je povzročila hladna vojna, in napovedal, da se bo vselej zavzemal za mir v državi, spravo med državljani in za človekove pravice. Povedal je tudi, da bi nagrado moralo prejeti korejsko ljudstvo, ki se je odločilo za demokracijo in sanje o združitvi Korej.
Zakaj se je dobro pogovarjati?
08. 12. 2000 00.00
Tisti, ki menijo, da je pogovor s psihiatrom predrag za "jok na ramenu", bi morali vnovič premisliti. Neka medicinska raziskava je namreč potrdila, da je pogovor resnično koristen.
Razstava o Etruščanih
26. 11. 2000 00.00
V beneški Palazzo Grassi je danes odprla vrata doslej največja razstava o Etruščanih. Do 1. julija 2001 si bodo lahko obiskovalci ogledali več kot 700 predmetov iz okrog 80 muzejev in zasebnih zbirk, med njimi dragocene grobne in uporabne predmete. Zavarovalno vrednost razstave organizatorji ocenjujejo na 500 milijonov nemških mark.
Simpozij o Edvardu Rusjanu
25. 11. 2000 00.00
Pionir slovenskega in svetovnega letalstva Edvard Rusjan je pred 91 leti kot prvi Slovenec poletel v nebo. V spomin na ta dogodek sta mestna občina Nova Gorica in uredništvo slovenske letalske revije Krila ob podpori ministrstva za znanost in tehnologijo danes pripravila mednarodni znanstveni simpozij o Edvardu Rusjanu in njegovem bratu Jožetu. Predavatelji različnih strok bodo na celodnevnem simpoziju v prostorih novogoriške mestne občine poskušali strniti dosedanje vedenje o slovenskem letalskem pionirju in njegovem delu. Organizatorji simpozija se z Rusjanom, njegovim življenjem in delom podrobneje ukvarjajo zadnja tri leta, v tem času pa so zbrali že dovolj podatkov in dokumentov za javno predstavitev novih spoznanj.
Thatcherjeva vznemirja politike
08. 11. 2000 00.00
Tudi deset let po tem, ko se je poslovila s položaja britanske premierke, Margaret
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Uskladitev plač
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček je danes s sindikatom vzgoje, izobraževanja in znanosti podpisal dodatek h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. S tem so uresničili zahtevo sindikata, ki je že maja na ministrstvo poslal zahtevo po uskladitvi plač raziskovalcev z visokošolskimi učitelji.
Odprli sedmi slovenski festival znanosti
17. 10. 2000 00.00
V Cankarjevem domu so danes slovesno odprli sedmi slovenski festival znanosti, ki ga od 17. do 19. oktobra organizira Slovenska znanstvena fundacija (SZF). Festival je posvečen spominu na vse velike slovenske vizionarje, raziskovalce in inovatorje 20. stoletja, glavna tema pa je prihodnost človeštva.
Študentska arena o priložnostih med študijem
16. 10. 2000 00.00
Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) s sodelovanjem Cankarjevega doma in INFOS-a od jutri do četrtka 19. oktobra prireja izobraževalno-sejemsko prireditev Študentka arena. Namen prireditve je študentom na enem mestu predstaviti celoten splet priložnosti, ki se jim odpirajo med študijem, so sporočili organizatorji prireditve.
Letošnja Nobelova nagrada za medicino Švedu in dvema Američanoma
09. 10. 2000 00.00
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli trije raziskovalci, Šved Arvid Carlsson ter Američana Eric Kandel in Paul Greengard, in sicer za njihova revolucionarna odkritja na področju prenosa signalov med živčnimi celicami. Njihovo delo je pomembno predvsem za razumevanje Parkinsonove bolezni in za odkritje terapije, ki učinkovito pomaga pri zdravljenju te bolezni, je sporočil švedski kraljevi institut v Stockholmu. Odkritja Carlssona, Greengarda in Kandela, ki si bodo razdelili devet milijonov kron vredno nagrado, so poleg tega pomagala tudi na področju zdravljenja depresij, in sicer predvsem pri razvoju vrste antidepresivnih sredstev. Arvid Carlsson (77) se je rodil v švedskem mestu Uppsala in vodi oddelek za farmakologijo na univerzi v Goeteborgu, Paul Greengard (74) se je rodil v New Yorku, kjer danes vodi molekularni in celularni laboratorij na univerzi Rockefeller, Eric Kandel (70) pa se je rodil na Dunaju, dela pa v nevrobiološkem centru univerze Columbia v New Yorku. Uradna podelitev nagrad bo kot vsako leto 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela. Nagrade bo v Stockholmu podelil švedski kralj Carl XVI Gustav.
Težave slovenskega javnega mnenja
06. 10. 2000 00.00
Po nenadni prekinitvi sodelovanja s Toševo in nato še Ninamediino raziskovalno skupino se je nezadovoljstvo nad javnomnenjskimi anketami v vladnem uradu za informiranje le stopnjevalo. Danes so zato za leto dni najeli storitve Zavoda za oživitev civilne družbe. Ta sicer ne bo opravljal anket. Za 4,2 milijona tolarjev pa bo spremljal objavljene ankete in preverjal njihovo veljavnost, zanesljivost in nepristranskost.
Prva veselošolska delavnica
26. 09. 2000 00.00
Mladi raziskovalci iz 57 okoliških osnovnih šol se bodo danes na OŠ Sladki Vrh na prvi t.i. vesološolski delavnici zabavali z različnimi poskusi. Pod vodstvom mentorjev bodo spoznavali pretakanje vode in zraka, čiščenje vode, čarovnije z jajci in geometrijskimi telesi, dokazali Pitagorov izrek, mešali različne tekočine ipd.
Raziskovalci ne bodo stavkali pred volitvami
26. 09. 2000 00.00
Pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami raziskovalci ne bodo stavkali, so soglasno sklenili na današnji izredni seji predsedstva sindikalne konference raziskovalnih in kulturnih organizacij Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije. Ne glede na to pa nameravajo volivce opozoriti na odnos vlade do raziskovalne dejavnosti, in sicer 13. oktobra, torej dva dni pred volitvami, z dvourno prekinitvijo dela na raziskovalnih inštitutih.
Prva veselošolska delavnica
25. 09. 2000 00.00
Mladi raziskovalci iz 57 okoliških osnovnih šol se bodo jutri na OŠ Sladki Vrh na prvi t.i. vesološolski delavnici zabavali z različnimi poskusi. Pod vodstvom mentorjev bodo spoznavali pretakanje vode in zraka, čiščenje vode, čarovnije z jajci in geometrijskimi telesi, dokazali Pitagorov izrek, mešali različne tekočine ipd.
Ob prvi petletki novogoriške Politehnike
22. 09. 2000 00.00
Novogoriška Politehnika, znanstveno-izobraževalna ustanova, ki je leta 1995
Monitorji –
20. 09. 2000 00.00
Prostor, poln računalnikov in monitorjev naj bi predstavljal aktivno delovno okolje, znanstveniki pa so ugotovili, da je lahko tudi razlog številnih bolezni in alergijskih reakcij. Škodljiva naj bi bila snov v ohišju zaslonov, ki preprečuje vnetljivost.
Seminar Varnost v srednji in JV Evropi
20. 09. 2000 00.00
Z uvodnim nagovorom ministra za obrambo Janeza Janše se bo v četrtek, 21. septembra 2000 ob 8.30 v hotelu Golf na Bledu začel
Konferenca o policiji in etiki
19. 09. 2000 00.00
V prostorih Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani bo od 21. do 23. septembra potekala tretja bienalna konferenca z naslovom Policija v srednji in vzhodni Evropi: etika, integriteta in človekove pravice. Po mnenju organizatorjev bo konferenca omogočila resno razpravo o idejah, teorijah, metodah in raziskovalnih rezultatih ter vsakodnevnih praksah na področjih, ki so vsebinsko tesno povezana z etiko, integriteto in človekovimi pravicami v povezavi z opravljanjem policijske dejavnosti. Letošnja konferenca je posvečena 50. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah in predstavlja vsebinsko nadaljevanje srečanj, ki jih je Visoka policijsko-varnostna šola pripravila že leta 1996 in 1998.
ŠOU obsoja vlado RS
19. 09. 2000 00.00
Uprava Študentske organizacije Univerze v Ljubljani strogo obsoja potezo vlade Republike Slovenije, ki je obljubila brezplačno uporabo in dostop do interneta vsem udeležencem v procesu izobraževanja. ŠOU v Ljubljani meni, da je ta poteza zavajajoča.
Povezava med vladnimi ustanovami in državljani
18. 09. 2000 00.00
Raziskovalci univerze Brown so pregledali 1.800 spletnih strani ameriških zveznih vladnih ustanov kakor tudi strani posameznih zveznih držav, cilj raziskave pa je bil oceniti, kako državne ustanove državljanom omogočajo sodelovanje z njimi preko interneta. Rezultati so porazni, raziskovalci pa pravijo, da ima Amerika še dolgo pot do popolnega izkoristka interneta na področju sodelovanja z državljani.
Predstavitev slovaške književnosti
08. 09. 2000 00.00
Na prireditvah ob podelitvi nagrade Vilenica se bodo odslej razen vabljenih umetnikov podrobneje predstavljale tudi posamezne nacionalne književnosti, za začetek tiste iz srednjeevropskih držav. Prireditelji Vilenice so se tako odločili zato, da bi nadgradili dosedanje razsežnosti srečanj (branja in razprave) in da bi po vileniških dogodkih ostalo več trajno uporabnih publikacij. Prvo, dvojezično antologijo z naslovom Sto let slovaške književnosti, ki je podprla včerajšnjo predstavitev te literature v Domu Srečka Kosovela, so na pobudo in ob sodelovanju slovakista prof. dr. Andreja Rozmana s Filozofske fakultete v Ljubljani v kratkih šestih mesecih pripravili slovaški literarni raziskovalci in teoretiki pod vodstvom dr. Stanislave Chrobakove, izdali pa društvi pisateljev iz obeh držav v sodelovanju s slovaškim Literarno-informacijskim centrom in Inštitutom za slovaško književnost Slovaške akademije znanosti.
Britanski poslanec kot poskusni zajček
02. 09. 2000 00.00
Britanski poslanec Evan Harris si je dal prostovoljno vbrizgati cepivo proti aidsu, za katerega znanstveniki upajo, da bo pozdravilo na milijone obolelih. Poskusno cepljenje je izvedel imunološki oddelek britanskega sveta za medicinske raziskave. Cepivo naj bi v kratkem preizkusili na dvajsetih ljudeh, če bodo prvi rezultati zadovoljivi, pa nameravajo raziskovalci postopek ponoviti čez šest mesecev v Keniji.
Vprašljivost ugodne ponudbe America OnLine
01. 09. 2000 00.00
Močna konkurenca ameriških internet podjetij pripelje tudi do bizarnih ponudb potrošnikom. America OnLine svojim novim naročnikom ponuja prvih 700 ur brezplačno, drobni tisk pa govori, da 700 brezplačnih ur velja le prvi mesec. To pomeni, da bi ponudbo lahko polno izkoristili le, če bi bili prvi mesec dni skoraj 23 ur na dan na internetu.
Odkritje grobov na Arktiki
29. 08. 2000 00.00
Kanadski raziskovalci so na Arktiki našli pet grobov, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki članov britanske ekspedicije pod vodstvom Johna Franklina, ki je na severnem tečaju izginila leta 1848, piše časnik Vancouver Sun. Ladji Franklinove ekspedicije, ki sta iskali slavni Severozahodni prehod, prek katerega naj bi iz Atlantika prišli do Beaufortovega morja, sta s 128 možmi na krovu obtičali v ledu severnega tečaja. Kanadskim raziskovalcem pod vodstvom Jima Delgada je pri odkritju grobov članov Franklinove ekspedicije pomagal Eskim Kamookak. Pet grobov se nahaja na majhnem otoku Keeuna na kanadskem ozemlju Nunavut. V enem od njih so raziskovalci našli del okostja in ko ščke uniforme, medtem ko drugih grobov niso odkrili.
Življenje v oblakih
29. 08. 2000 00.00
Bakterije živijo in se razmnožujejo v oblakih, lahko pa tudi sprožijo dež in vplivajo na podnebje, so rezultati raziskave, ki so jo strokovnjaki univerze v Innsbrucku izvedli nad Alpami v bližini Salzburga. Kot je dejala Birgitt Sattler z omenjene univerze, je doslej veljalo prepričanje, da relativno čisto in hladno ozračje ni ravno ugodno za razvoj bakterij, vendar pa zadnje ugotovitve kažejo na to, da lahko bakterije preživijo tudi pri temperaturah, nižjih od nič stopinj Celzija, ob močnem ultravijoličnem sevanju in ob majhnih količinah hranljivih snovi. Avstrijski raziskovalci so opravili naslednji poskus: shranili so kaplje vode iz oblakov, jih zamrznili in jih nato stalili. Vsak milimeter staljene vode je vseboval približno 1500 bakterij, tako okroglih kot podolgovatih oblik. Sattlerjeva trdi, da se bakterije skoraj zagotovo množijo znotraj oblakov, ki so nekakšen habitat za mikroorganizme. Daniel Jacob s harvardske univerze je ocenil, da bi ta intenzivna aktivnost bakterij lahko bistveno vplivala na podnebje. Po ocenah strokovnjaka Tima Lentona iz Edimburgha pa mikroorganizmi lahko tudi spreminjajo podnebje.
Japonci klonirali prašiča
17. 08. 2000 00.00
Japonski raziskovalci pod vodstvom Akira Onišia so z izboljšanim postopkom, ki je pred dvema letoma uspešno služil njihovim rojakom pri kloniranju miši, klonirali prašiča. Raziskovalci so v odstranjene jajčne celice vbrizgali genetski material iz prašičevih kožnih celic. V postopku so uporabili posebno mikroinjekcijo, ki je po hitrem postopku brizgala izbrani genetski material v jajčne celice. Te so s pomočjo električne stimulacije dozorele v štiri zarodke, iz katerih so se razvile štiri svinje. Med 110 presajenimi zarodki je luč življenja ugledal le en prašič.
Vegetarijanke rodijo več deklic
09. 08. 2000 00.00
Ženske, ki ne jedo mesa, imajo več možnosti, da rodijo deklico, so ugotovili britanski raziskovalci, ki so preučevali vpliv materine prehrane na spol otroka. V raziskavi, ki so izvajali na univerzi v Nottinghamu, so dognali, da vegetarijanke rodijo samo 85 dečkov na 100 deklic, medtem ko je povprečna stopnja v Veliki Britaniji 106 dečkov na 100 deklic. V raziskavo, ki se je začela leta 1998, je bilo vključenih 6000 nosečih žensk.
Izkopali 10 milijonov stari okostji trobčarjev
26. 07. 2000 11.20
Španski raziskovalci so južno od Madrida izkopali dve popolnoma ohranjeni okostji trobčarjev, ki sta po ocenah strokovnjakov stari okoli 10 milijonov let. Trobčarji spadajo med mastadone, ki so bili slonovi predniki. Za mastadone so bili značilni trobec ter podaljšane zgornje ustnice in nos. Po navedbah časnikov se najdišče nahaja v bližini zemljišča, ki ga nameravajo spremeniti v odlagališče smeti. Predstavnik španskega prirodoslovnega muzeja je dejal, da je najdba edinstvena tako v Španiji kot v Evropi. Na istem zemljišču so pred okostji trobčarjev že odkrili ostanke izumrlega tigra in drugih živalskih vrst, med katerimi je omembe vredna predvsem najdba križanca med medvedom in volkom.