razvite
Igranje računalniških iger tudi pri nas vedno bolj privlačna kariera
04. 08. 2025 17.04
Računalniške igre so v zadnjih desetletjih postale milijardna industrija, igranje iger na turnirjih pa za mlade vedno bolj privlačna kariera. Nagradni skladi na največjih mednarodnih turnirjih obsegajo na desetine milijonov evrov, največji zaslužek posamezne ekipe doslej je bil skoraj 20 milijonov evrov. Uspešne ekipe v t.i. e-športu imamo tudi v Sloveniji, ena izmed najbolj perspektivnih je ekipa Diamant Esports iz Ljubljane.
Sedem 'ameriških' izdelkov, ki jih v resnici proizvajajo v Evropi
01. 08. 2025 06.00
Predsednik ZDA Donald Trump je z novo carinsko politiko obljubil ponovno oživitev domače proizvodnje in geslom "America first" želel spodbuditi Američane k nakupu domačih izdelkov. Vendar pa se zdaj izkazuje, da številni kultni ameriški izdelki, ki jih potrošniki povezujejo s ponosom in tradicijo ZDA, v resnici prihajajo iz Evrope.
Pogačar Tour osvojil z najdražjim kolesom v karavani
28. 07. 2025 08.19
Kdo je na 112. Dirki po Franciji tekmoval z najdražjim kolesom? Na vrhu seznama je pričakovano kolo številke 1, Tadeja Pogačarja, – Colnago Y1Rs. Gre za posebno različico modela Colnago V4Rs/V5Rs, ki tehta le okoli sedem kilogramov, njegova cena pa se giba okoli 20 tisoč evrov.
'Živeti od čebelarstva je kot loterija'
19. 07. 2025 07.29
Čebelar. Ne le poklic – je tradicija, način življenja, kulturna dediščina. A danes se dejavnost srečuje z vsakodnevnimi izzivi, ki ogrožajo ne le delo čebelarjev temveč tudi prihodnost čebel nasploh. Kako se s tem spopadajo tisti, ki s čebelami živijo vsak dan? Kaj pravijo tisti, ki že desetletja od blizu spremljajo spremembe v panjih in pri čebelah?
Bruselj bi za 'novo dobo Evrope' rezal 2000 milijard evrov vredno pogačo
16. 07. 2025 06.19
V Bruslju so predstavili predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034. Ta znaša 2000 milijard evrov oziroma dva bilijona. V središču proračuna po besedah Ursule von der Leyen ostajata kmetijstvo in kohezija, ki sta "osrednja stebra evropske solidarnosti in naložb". Predvidena struktura proračuna je sicer že pred objavo naletela na nasprotovanje. Prava pogajanja, v katerih se lahko predlog - vključno z obsegom - še precej spremeni, se bodo začela jeseni. Običajno trajajo vsaj leto in pol.
Oglas, ki je združil narod in spremenil turizem
25. 06. 2025 20.29
Moja dežela, to je njena lepota. Moja dežela, mi smo njeni ljudje. Ste si zdaj v glavi že začeli mrmrati naslovno pesem iz legendarnega oglasa Slovenija, moja dežela? Brezčasni spot z lipovim listom kot simbolom slovenstva je spremenil vse. Pred skoraj 40 leti je kampanja Slovenija, moja dežela povezala narod, še preden je ta imel svojo državo. Iz turističnega slogana je zrasel simbol narodne identitete in ponosa. Kako je oglas spremenil zgodovino in kako bi danes v Logarski dolini izgledal legendarni rumeni pano?
Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03
Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.
Našli rešitev za Matica, potrebuje le še 162.000 evrov
03. 04. 2025 12.34
Za 8-letnega Matica, ki se bori z Duchennovo mišično distrofijo, so v Društvu Viljem Julijan našli rešitev. Uredili so možnost za ugodnejše zdravljenje z genskim zdravilom. Ker je čas kritičnega pomena, gre na zdravljenje že konec tega meseca. Zbranih je že 1.840.000 evrov, za plačilo zdravljenja pa potrebuje le še 162.000 evrov.
Protestniki si običajno zatisnejo ušesa. Kaj je prestrašilo Srbe?
17. 03. 2025 14.00
V Srbiji ne potihnejo očitki o uporabi zvočnega topa, čeprav jih oblasti vsakodnevno zanikajo in grozijo s sankcioniranjem tistih, ki širijo informacije o tem. Nevladniki po drugi strani zahtevajo neodvisno mednarodno preiskavo in napovedujejo kazenske prijave. (Ne)uporaba zvočnega topa med nedavnimi protivladnimi protesti pa ne odmeva samo v Srbiji, ampak tudi drugod po svetu, saj incident komentirajo tudi tuji varnostni strokovnjaki. Ti menijo, da bi se nenavaden zvok morda lahko uporabil za izzivanje strahu. Kaj sicer t. i. zvočni top sploh je? Naprava je bila razvita za potrebe vojske, njena uporaba pa se je nato razširila.
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
17. 03. 2025 00.15
Zagotovite si dostop do brezplačnih tedenskih vsebin, namenjenih podjetjem v vseh fazah rasti.
Slovenija pri zaznavanju korupcije napredovala za šest mest
11. 02. 2025 12.19
Slovenija je pri indeksu zaznavanja korupcije za leto 2026 napredovala za štiri točke oz. za šest mest, a predsednik KPK Robert Šumi opozarja, da nas kljub izboljšanju čaka še veliko dela, saj ostajamo pod povprečjem EU in OECD. Medtem ministrstvo za pravosodje pozdravlja napredek in izpostavlja zakonodajne spremembe, kot sta dopolnitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 in zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je bil sprejet leta 2023.
Janković Vučiću poslal pismo podpore, protipeticijo podpisalo 100 Ljubljančanov
31. 01. 2025 06.19
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prejel pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga je pozval, naj nadaljuje pot predsednika in ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali smer močne, neodvisne in razvite Srbije, ki jo je začrtal, poročajo srbski mediji.
Zanju ni ovir: eden ustvarja z usti, drugi pa z nogami
24. 12. 2024 08.47
Željku Vertelju je pred 30 leti življenje na glavo obrnila prometna nesreča, zaradi katere je postal tetraplegik, 21-letni Eric Pibernik pa se je rodil z razvojno napako, zaradi katere se mu roke niso razvile. Oba sta umetnika in to, da nimata rok, jima ne predstavlja nobenih ovir. Eric ustvarja z nogami, Željko pa z usti. "Večkrat rečem, da sem se ponesrečil na najbolj možen srečen način," pravi Željko, Eric pa: "Nič drugačen nisem od drugih." Rada imata barve, smeha v njuni družbi ne manjka, njuni zgodbi pa sta preprosto navdihujoči.
Hrvati z nepremičninskim davkom: komu ga ne bo treba plačati?
13. 12. 2024 15.50
Hrvaški sabor je sprejel šest zakonov, ki so del novega kroga davčnih sprememb in uvajajo tudi nepremičninski davek. Davka bodo oproščeni tisti, ki imajo nepremičnino v dolgoročnem najemu ali v njej živijo. Sabor je sprejel tudi zakon, ki za oddajanje v kratkoročni najem zahteva dvotretjinsko soglasje etažnih lastnikov.
Župan Banjaluke Dodiku izklopil luči, gretje in vodo
07. 12. 2024 13.08
"Ugašamo javno razsvetljavo okoli institucionalnih stavb, da narod vidi, kdo prinaša temo v Banjaluko," je sporočil tamkajšnji župan. Razjezila ga je namreč odločitev predsednika RS Dodika, da mestu zmanjša del prihodkov, zato se je odločil, da bo z ukrepi začel varčevati prav pri vladnih prostorih. Dodik pa je banjaluškega župana označil za šovinista, lažnivca in manipulatorja.
Prepoznate moč svojih besed?
29. 11. 2024 00.15
Nova iniciativa prispevajkretnjo.si, ki jo je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije razvila v sodelovanju z družbo Mastercard, prinaša priložnost za bogatenje slovenskega znakovnega jezika z novimi kretnjami, vključno s prvim slovenskim finančnim slovarjem za gluhe.
'Bodo države v razvoju poleg podnebne dobile še dolžniško krizo?'
24. 11. 2024 16.41
Preveliko ukvarjanje s financami ne rešuje neobvladljivosti podnebnih sprememb, prava pot je takojšnje odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb, dobivamo pa sprenevedanje glede posledic oz. kulturo neukrepanja, je zaključke letošnje podnebne konference ZN v Bakuju komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Razvite države zadovoljne, države v razvoju pa: 'Dogovor je za nas žaljivka'
24. 11. 2024 12.30
Številni voditelji, med njimi ZDA, EU in več evropskih držav, so pozdravili dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju, dosežen na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29). Države v razvoju in okoljski aktivisti pa so do dogovora kritični, saj menijo, da ne gre dovolj daleč, obljubljeni znesek pa da je premajhen.
Podnebni vrh se je končal z dogovorom – in veliko jeze
24. 11. 2024 07.06
Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Bakuju so v poznih jutranjih urah po lokalnem času potrdili nov dogovor, na podlagi katerega bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev (288 milijard evrov) letne pomoči za podnebne ukrepe. Najranljivejše države niso mogle skrivati razočaranja.
Novinarji pobirajo stave, za koliko ur se bo zavleklo tokrat
23. 11. 2024 07.00
Namesto 1300 milijard bi bogate države državam v razvoju letno namenile le 250 milijard dolarjev za podnebne ukrepe. Okoljevarstvene organizacije so na nogah, to je nezadostno in sramotno. Zakaj dogovora po dveh tednih pogajanj na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju še ni?
'Talka zgrešene politike in kriminalnih dejanj preteklega vodstva Teša'
22. 11. 2024 15.31
Koalicija se bo prihodnji teden seznanila s predlogom rešitev za Premogovnik Velenje in Teš oz. Šaleško dolino, ki je po mnenju premierja Roberta Goloba "talka zgrešenih odločitev politike in kriminalnih dejanj preteklega vodstva Teša". Vpliv novega modela obračunavanja omrežnine na gospodarstvo pa bo ena od tem Vrha gospodarstva prihodnji teden.
Razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 239 milijard evrov letno
22. 11. 2024 14.36
Udeleženci podnebne konference ZN v Bakuju (COP29) so po večurni zamudi dočakali objavo novih osnutkov zaključnih dokumentov. Ti med drugim predvidevajo, da bi razvite države državam v razvoju za podnebne ukrepe do leta 2035 zagotovile 250 milijard dolarjev (239 milijard evrov) finančne pomoči na leto, v obdobju do leta 2025 je ta znesek pri 100 milijardah dolarjev (95 milijardah evrov).
Na COP29 prvi osnutki zaključnih dokumentov, sporne točke ostajajo nerazrešene
21. 11. 2024 10.39
Predsedstvo podnebne konference ZN v Bakuju je dan pred uradnim zaključkom dogodka objavilo prve osnutke zaključnih dokumentov, ki kažejo, da so države še daleč od dogovora o novem cilju glede finančne pomoči državam v razvoju. Glavne sporne točke pogajanj glede tega, kdo mora prispevati, koliko in kaj vse šteje k pomoči, ostajajo nerešene.
O neurju v Španiji, Bidnu in Trumpu ter porazu slovenskih nogometašev
16. 11. 2024 21.20
Teden se je začel s podnebno konferenco v Bakuju, a so udeleženci že prvi dan naleteli na težave, ker se niso strinjali glede dnevnega reda konference. Pestro je tudi v ZDA, Donald Trump je imenoval več ljudi v vlado, srečal pa se je tudi s sedanjim predsednikom Joejem Bidnom. Španci pa bijejo svoje bitke, zopet so se soočili z novim neurjem in nalivi. Na bele steze pa se vrača legendarna ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn.
V mestu, ki diši po nafti, o prepovedi nafte. Paradoks?
12. 11. 2024 15.45
Ko se voziš po veliki prestolnici Azerbajdžana, Bakuju, kjer poteka svetovni podnebni vrh, ne začutiš samo rahlega vonja po naftnih derivatih, ampak tudi vonj po denarju; s prekrasnimi novimi steklenimi zgradbami, ki so vtkane v stari del mesta, in največji izmed vseh, prelepi zgradbi muzeja – centra Hejdarja Alijeva, nekdanjega predsednika, tako rekoč očeta republike Azerbajdžan – ki je delo iraško-britanske arhitektke Zahe Hadid, za mnoge najpomembnejše arhitektke stoletja.
Pogovori na podnebni konferenci zastali, še preden so se zares začeli
11. 11. 2024 14.22
V azerbajdžanski prestolnici Baku se je začela podnebna konferenca COP29, a pogovori so zastali že prvi dan. Udeleženci se namreč kljub uvodnim pozivom k sodelovanju ne strinjajo glede dnevnega reda konference. Dokler ta ni potrjen, pa pogajalske skupine ne morejo začeti dela. Na začetku so sicer Združeni narodi opozorili, da so cilji pariškega podnebnega sporazuma zelo ogroženi in da bo letošnje leto podrlo nove temperaturne rekorde.
'Krožno gospodarstvo ni utopija': Ni se treba odreči kakovosti življenja
19. 10. 2024 09.03
Krožno gospodarstvo, kljub temu, da poudarja odgovorno ravnanje z naravnimi viri, še zdaleč ni le naravovarstvena tema. Direktorico inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladejo Godina Košir smo povprašali, ali je krožno gospodarstvo rešitev za turbulentne razmere, v katerih se je znašla Evropa. Ne gre za čarobno paličico, ki bi rešila naše probleme, je pa način, da okrepimo konkurenčnost in odpornost gospodarstva in s tem tudi družbe, pravi. Svoje poslovanje lahko optimiziramo tako, da smo racionalnejši z viri, ki jih uporabljamo. Krožni poslovni modeli namreč stremijo k večji učinkovitosti, boljši in dolgoročnejši izkoriščenosti uporabljenih virov. Poudarja, da se nam ni treba odreči kakovosti življenja, ki jo imamo – nasprotno, s tem jo bomo morda uspeli ohraniti: "Pitna voda, lokalna hrana, čist zrak, ogrevan dom, bolj ko bomo udejanjali načela krožnosti, lažje bomo vse to ohranjali." Uresničevanje krožnega gospodarstva ni utopija, je nekaj uresničljivega, je prepričana.
Slovenija bi bila lahko polnopravna članica Cerna v drugi polovici 2025
04. 10. 2024 12.09
Slovenska zastava bo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave zaplapolala predvidoma v drugi polovici leta 2025. Svet Cerna je namreč nedavno pozitivno ocenil pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo v tej organizaciji, med drugim zaradi dobro razvite skupnosti na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev.
Kako slabo živimo v Sloveniji in po svetu?
28. 09. 2024 09.27
Večina v razvitih in razvijajočih se državah zmotno verjame, da se je v zadnjih 20 letih svetovna ekstremna revščina povečala, kaže Ipsosova anketa Perils of perception (slo. nevarnosti čutnega dojemanja) iz leta 2017. Le petina jih je vedela, da se je v resnici občutno zmanjšala.
Kako se bodo zviševale plače v javnem sektorju?
25. 09. 2024 15.40
Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke, predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.