ruskih
Rusi boljši od ameriške tehnologije stealth
03. 01. 2001 00.00
Ruski znanstveniki v Znanstveno-raziskovalnem središču Mstislava V. Keldiša v Moskvi so razvili edinstveno tehnologijo, ki omogoča manjšo opaznost vojaških letal na zaslonu radarja. Gre za fizikalne principe, katerih tehnične lastnosti po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass prekašajo znano tehnologijo ameriških letal vrste stealth.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
V Rusiji začeli izvajati davčno reformo
02. 01. 2001 00.00
Z včerajšnjim dnem so v Rusiji začeli izvajati najpomembnejšo davčno reformo v zadnjih desetih letih. Med drugim je stopila v veljavo enotna 13-odstotna davčna stopnja, kar Ruse uvršča med najmanj obdavčene državljane na svetu. Predsednik države Vladimir Putin je novi zakon o davkih potrdil 7. avgusta lani, potem ko ga je 26. julija ratificiral parlament.
Rusija zavrača mirovna pogajanja
28. 12. 2000 00.00
Rusko državno vodstvo je po najnovejšem samostojnem prizadevanju nekaterih ruskih poslancev, ki so minuli konec tedna s čečenskimi parlamentarci preučevali možnosti za začetek mirovnih pogajanj, zavrnilo vse možnosti, da bi konflikt v Čečeniji lahko rešili s pogajanji. "Tovrstna pogajanja so nesmiselna in nelegitimna," je danes v Moskvi za rusko tiskovno agencijo Interfax izjavil namestnik predstavnika ruskega predsednika za južno Rusijo, general Vladimir Bokovikov.
Putin o omejitvi političnih strank
27. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes predstavil osnutek zakona, ki bi lahko pomembno zmanjšal število političnih strank v Rusiji. S pomočjo zakona želi Putin začeti "izgradnjo civiliziranih političnih struktur v družbi," je poročala tiskovna agencija Interfax. Po nekaterih ocenah naj bi se s tem zakonom število strank v Rusiji zmanjšalo s 186 na približno 20.
Nemcov o pogajanjih s čečenskimi uporniki
27. 12. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine ruskih liberalcev (SPS) v dumi Boris Nemcov je sinoči poročal predsedniku države Vladimirju Putinu o izidih srečanja s čečenskimi predstavniki v Ingušiji minuli konec tedna. Po polurnih pogovorih s Putinom je Nemcov dejal, da je bil Putinov odziv na pogovore s Čečeni "povsem normalen", poroča ruska tiskovna agencija RIA. Poslanska skupina SPS je sporočila, da so s Čečeni podpisali protokol v petih točkah, vendar pa se je uradni Kremelj od tega dejanja ogradil, češ da parlamentarci SPS nimajo mandata za pogajanja z uporniki.
V Rusiji v veljavi nova himna in grb
26. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakonske predloge o novi himni, rdeče-belo-modri zastavi in uradnem grbu z dvoglavim orlom iz časa vladavine ruskih carjev. Rdeča zastava Sovjetske zveze brez zvezde, srpa in kladiva pa bo odslej zastava ruske vojske. Uzakonitvi nove himne, ki izvira iz Stalinovih časov iz leta 1944, so močno nasprotovali liberalni politiki, ki po njihovem predvsem spominja na rusko krvavo preteklost.
Napadi čečenskih upornikov se stopnjujejo
16. 12. 2000 00.00
V več napadih čečenskih upornikov na zvezne ustanove v čečenski prestolnici Grozni in drugih območjih v Čečeniji je bilo ubitih šest ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. V davišnji eksploziji bombe na trgu v Gudermešu, drugem največjem čečenskem mestu, pa po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax, ki se sklicuje na vire v lokalni administraciji, ni bilo žrtev. Eksplozija je popolnoma uničila trgovski center in hudo poškodovala nekaj bližnjih hiš. Oblasti so že sprožile preiskavo.
Strategija ruskih sil v Čečeniji
15. 12. 2000 00.00
Rusko vojaško poveljstvo se je v boju proti čečenskim upornikom odločilo za spremembo strategije in bo po celi Čečeniji namestilo manjše vojaške enote, je povedal poveljnik vojaških sil Anatolij Kvašnin. V zadnjih 24 urah je v napadih upornikov v Groznem in drugih delih Čečenije umrlo devet ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, je sporočil uradnik čečenske proruske vlade v Gudermesu. Kvašnin je povedal, da bodo poslali manjše vojaške enote v več kot 200 od vseh 357 čečenskih mest in vasi, da bi ustavili uporniške napade in zagotovili varnost. Po skoraj vsakodnevnih napadih na položaje zveznih sil so v Groznem te poostrile varovanje, vendar takšni ukrepi že v preteklosti niso prinesli pričakovanih rezultatov.
Ubili najmanj enajst ruskih vojakov
09. 12. 2000 00.00
V več napadih čečenskih upornikov je bilo včeraj ubitih najmanj enajst ruskih vojakov in dva civilista, so danes poročale ruske tiskovne agencije. Generalštab ruske vojske na Severu Kavkaza je po poročanju agencije Interfax sporočil, da je bilo v skoraj dvajsetih napadih na ruske položaje v Čečeniji ubitih pet ruskih vojakov, šest pa ranjenih. Še dva ruska vojaka pa sta umrla, ko je njuno vozilo zapeljalo na mino.
V dveh eksplozijah več žrtev
08. 12. 2000 00.00
V kraju Pjatigorsk na ruskem Kavkazu sta danes iz doslej še neznanega vzroka odjeknili dve eksploziji. Po podatkih ruskih tiskovnih agencij sta zahtevali več človeških žrtev, vendar za zdaj še ni znano, ali gre za ranjene ali mrtve. Po navedbah agencije Interfax naj bi ena od eksplozij odjeknila v neki lekarni, v drugem primeru pa naj bi eksplodiral avtomobil bomba. Obe eksploziji naj bi po poročanju Itar-Tassa odjeknili v bližini mestne tržnice.
Novi ruski državni simboli
08. 12. 2000 00.00
Ruska duma je z veliko večino potrdila predlog predsednika Putina o zamenjavi ruskih državnih simbolov in himne. Spremenili bodo grb, na katerem bo po novem dvoglavi orel, rdeča zastava pa bo simbol ruskih oboroženih sil. Nova himna bo ohranila melodijo stare sovjetske himne, spremenili bodo le besedilo. Predsednik Putin namreč meni, da bodo stari ruski in sovjetski simboli ponovno združili Rusijo.
Srečanje Picule in Ivanova
05. 12. 2000 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Rusijo, se je v Moskvi sestal z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. Osrednjo pozornost sta namenila povečanju političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Picula je v Moskvo prenesel tudi vabilo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj v prihodnosti obišče Hrvaško.
Nova ruska državna himna
05. 12. 2000 00.00
V ruskem državnem svetu so se odločili, da naj bi nova državna himna temeljila na glasbi stare sovjetske himne, besedilo pa naj bi napisali novo. Ruska zastava bo ostala taka kot je, v ruskem grbu naj bi bil dvoglavi orel, rdeča zastava pa bo postala prapor ruskih oboroženih sil. Za zamenjavo sedanje ruske himne s staro sovjetsko se je zavzel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. O dokončni zamenjavi pa se bodo odločili poslanci v ruski dumi.
Rusija med prvimi v izkopavanju zlata
03. 12. 2000 00.00
Rusija je v izkopavanju zlata trenutno na šestem mestu v svetu. Po besedah direktorja enega od ruskih rudnikov zlata Vladimirja Polivanova, naj bi ruski rudarji letos izkopali od 110 do 118 ton zlata.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Internet v Evropi
30. 11. 2000 00.00
V državah Evropske unije vse bolj narašča število uporabnikov interneta, ki se že približuje številu uporabnikov v ZDA, v nedavnem svojem poročilu ugotavlja Evropska komisija. Iz poročila je razvidno, da je število zasebnih uporabnikov interneta v petnajsterici oktobra naraslo za 28 odstotkov. Še marca jih je bilo v primerjavi z mesecem poprej le za 18 odstotkov več, vendar pa se je število tistih, ki deskajo po internetu, v zadnjih šestih mesecih povzpelo za 55 odstotkov. Na Danskem, Švedskem in Nizozemskem ta odstotek znaša kar 50 odstotkov. To je za približno deset odstotkov več, za kolikor se je število uporabnikov interneta povečalo v ZDA. Po podatkih ruskih oblasti v Rusiji internet uporablja sedem milijonov ljudi, od tega trije milijoni redno, štirje pa občasno.
Ustanovna seja ruskega državnega sveta
22. 11. 2000 00.00
V Moskvi se je danes prvič sestal novo ustanovljeni ruski državni svet. Na ustanovni seji je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusija od državnega sveta pričakuje strategijo gospodarskega in socialnega razvoja ob upoštevanju regionalne politike.
Blair na obisku v Moskvi
20. 11. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair je pripotoval na dvodnevni obisk v Moskvo, kjer se bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal o številnih zunanjepolitičnih vprašanjih in nadaljevanju ruskih reform. Blair in Putin se bosta letos sestala že petič.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Rusko javno mnenje o usodi postaje Mir
19. 11. 2000 00.00
Neodvisni ruski center za raziskave javnega mnenja Romir je 2000 polnoletnih Rusov vprašal za mnenje o nadaljnji usodi ponosa ruske kozmonavtike - orbitalne znanstvene postaje Mir. Ne glede na že sprejeto vladno odločitev za potopitev postaje v Tihem oceanu 40,9 odstotka vprašanih ruskih državljanov meni, da bi vlada sredstva za nadaljevanje poleta morala najti, 20,8 odstotka jih domneva, da bi financiranje lahko uresničevali iz proračunskih sredstev, 20,4 odstotka vprašanih misli, da je postaja zastarela in jo je treba potopiti, 17,9 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Gazprom se je umaknil
15. 11. 2000 00.00
Ruski monopolist na področju pridobivanja zemeljskega plina Gazprom se je umaknil iz pogajanj o povečanju lastniškega deleža v največjemu ruskemu neodvisnemu medijskemu podjetju Media-Most, kar je znova sprožilo razprave o svobodi ruskih medijev.
NATO zavrnil zahtevo ruske vojske
10. 11. 2000 00.00
Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.
Reševalna akcija Kurska končana
07. 11. 2000 00.00
Operacija ruskih in norveških potapljačev na potopljeni ruski podmornici Kursk v Barentsovem morju je končana. Ruski in norveški strokovnjaki so nadaljnje poskuse iskanja trupel ponesrečenih mornarjev razglasili za nevarne. Peti prekat je edini, kjer bi še lahko našli trupla, vendar so ta po mnenju vodstva mornarice v potapljačem nedostopnih mestih.
Potapljači nadaljujejo delo
04. 11. 2000 00.00
Potapljači so davi nadaljevali delo na potopljeni ruski
Ruski premier Kasjanov v Pekingu
03. 11. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Peking in se nemudoma sestal s kitajskim premierom Zhu Rongjijem. Rusija je ena od redkih držav, ki ima v trgovinski menjavi s Kitajsko pozitivno bilanco, naj bi po nekaterih virih Pekingu poskušala prodati dodatno vojaško opremo. Namestnik ruskega premiera Ilija Klebanov, ki je v kitajsko prestolnico prišel pred Kasjanovim, se je včeraj sestal s kitajskimi vojaškimi oblastmi in z njimi razpravljal o možnosti za prodajo ruskih letal A-50, ki so opremljena z radarji za prestrezanje raket v razdalji do 400 kilometrov.
Na antonovu-26 naj ne bi bilo ruskih državljanov
02. 11. 2000 00.00
Po podatkih ruskega zunanjega ministrstva na letalu antonov-26 angolske letalske družbe Ancargo, ki je predvčerajšnjim strmoglavilo na severovzhodu Angole, ni bilo ruskih državljanov. Portugalska tiskovna agencija LUSA je namreč pred tem poročala, da je bila šestčlanska posadka letala ruske narodnosti. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax, ki se sklicuje na zunanje ministrstvo, pa so bili vsi člani posadke Ukrajinci. Te informacije na ukrajinskem zunanjem ministrstvu niso ne potrdili ne zanikali. V nesreči je sicer umrlo vseh 48 potnikov in članov posadke.
Potapljači nadaljujejo delo
01. 11. 2000 00.00
Skupina ruskih in norveških potapljačev danes nadaljuje delo na potopljeni ruski podmornici Kursk, iz katere poskuša dvigniti trupla mornarjev. Potapljači sedaj poskušajo izvrtati luknjo v notranjem oklepu tretjega prekata, v katerem naj bi bilo najmanj 24 trupel. Ruski strokovnjaki menijo, da so se v tretji prekat po eksploziji zatekli tudi drugi mornarji, saj je v njem shranjena reševalna kapsula. Posadka kapsule ni uporabila, ker naj bi bila ta najverjetneje poškodovana.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.