sedaj
Požari na zahodu ZDA
03. 08. 2000 08.09
V Združenih državah Amerike se že nekaj dni neuspešno spopadajo z najhujšimi požari v zadnjih desetih letih. Požari, ki so prizadeli velika območja v večinoma naravnih parkih v desetih zveznih državah na zahodu, so najhujši v Kaliforniji. Gašenje, v katerem sodeluje 2000 gasilcev, je državo do sedaj stalo okrog 6 milijonov ameriških dolarjev, gasilcem pa je priskočila na pomoč tudi vojska.
Zmanjkalo sredstev za gradnjo proge
02. 08. 2000 17.30
Minister za promet in zveze Anton Bergauer naj bi na eni od zadnjih vladnih sej skušal pridobiti v ministrskem zboru podporo za zagotovitev 6,3 milijarde tolarjev, ki jih je zmanjkalo za dograditev železniške povezave s sosednjo Madžarsko, je STA izvedela iz vladnih krogov. Ker pa se ministrstvo za finance želi izogniti rebalansu letošnjega državnega proračuna in s tem v zvezi napoveduje omejitev oziroma krčenje pravic proračunskih uporabnikov, je omenjena sredstva po vsej verjetnosti pričakovati iz naslova prerazporeditev proračunskih sredstev. Če ministri in ministrica v ta namen ne bodo pripravljeni prispevati iz svojih resorjev, kar je realno pričakovati, je po neuradnih podatkih še najverjetnejši vir t.i. bencinski tolar. Gre za 20 odstotkov od cene vsakega litra prodanega goriva, ki se izven proračuna namensko zbira za uresničevanje nacionalnega programa gradnje avtocest. Ob tem velja omeniti, da minister Bergauer vseskozi poudarja, da ta sredstva, ki gredo sedaj tudi za gradnjo in obnovo državnih cest, morajo v prihodnje v celoti služiti svojemu namenu - gradnji novih avtocest.
Slovenska manjšina s Haiderjem
01. 08. 2000 19.07
V prostorih koroške deželne vlade se bodo danes popoldne začela pogajanja med Koordinacijskim odborom koroških Slovencev, koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem in predsedniki deželnozborskih strank. Pogajanja, na katerih bodo govorili predvsem o šolstvu, topografiji, manjšinskih vrtcih, medijih in manjšinskem zastopstvu v deželnem zboru na avstrijskem Koroškem, pomenijo odločilni trenutek v reševanju manjšinskega vprašanja, je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik. Od izida pogajanj je tudi odvisno, ali bo slovenska manjšina sodelovala na prireditvah ob 80. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem.
Christy Turlington je bila nerodna
01. 08. 2000 08.45
Supermodel Christy Turlington (31) zase meni, da je bila kot otrok zelo nerodna in negibčna, čeprav je sedaj ena najbolj plačanih manekenk na svetu. Turlingtonova je kot zelo uspešna študentka z odliko diplomirala na univerzi New York iz psihologije. Med svoje velike uspehe šteje, poleg tega, da se ukvarja z jogo že več kot deset let, tudi vzpon na goro Kilimandžaro. Po njenih besedah se je z jogo spremenila na psihičnem, čustvenem in duhovnem področju.
V Venezueli zmagal Chavez
31. 07. 2000 17.17
Na predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko prednostjo zmagal dosedanji predsednik države in vlade Hugo Chavez. Chavez je po preštetih 77 odstotkih volilnih glasov na nedeljskih volitvah dobil 59,5 odstotka glasov. Chavez, ki je na oblasti od leta 1999, si je tako zagotovil šestletni mandat, je sporočila osrednja volilna komisija.
BMW rekordni polletni rezultati
31. 07. 2000 14.04
Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je v prvi polovici tega leta ustvaril rekordnih 319 milijonov evrov dobička, kar je dve tretjini več, kot je znašal dobiček v enakem obdobju lani. Rekordni dosežek je podjetje zabeležilo kljub visokim izgubam, ki jih je ustvarilo njeno, sedaj že bivše, britansko hčerinsko podjetje Rover.
Drnovšek o odprtih vprašanjih
28. 07. 2000 15.36
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.
Danes posvetovanja o dnevu razpisa volitev
26. 07. 2000 13.40
Po včerajšnji razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena ustave, ki sedaj določa temelje popravljenega proporcionalnega sistema, se predsednik republike Milan Kučan posvetuje s prvaki parlamentarnih strank ter predsednikoma DZ in vlade, Janezom Podobnikom in Andrejem Bajukom, o dnevu razpisa in o dnevu glasovanja na letošnjih državnozborskih volitvah. Poleg predsednika DZ sta bila dopoldne na posvetu pri predsedniku republike tudi prvaka SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in SDS, Franc Zagožen in Janez Janša. Oba sta se zavzela za čim kasnejšo izvedbo jesenskih volitev, ki bi omogočila nadaljevanje sprejemanja evropske zakonodaje v DZ.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Novo komuniciranje med svetovnimi voditelji
25. 07. 2000 12.16
Voditelji sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (skupina G8) so se na srečanju na japonskem otoku Okinawa dogovorili, da bodo od sedaj naprej medsebojno komunicirali tudi preko elektronske pošte. Zadeva je, če bo tudi dobro podprta z odnosi z javnostmi, zanimiva, saj bi komuniciranje med svetovnimi voditelji preko elektronske pošte med uporabniki interneta prav gotovo zmanjšala nezaupanje v poslovanje preko interneta in komuniciranje preko elektronske pošte. Zanimivo je, da je predlog podal ruski predsednik Putin, japonski predsednik Joširo Mori pa je priznal, da bi pri tem utegnili nastopiti zapleti, saj je sam prvo elektronsko pismo oddal šele dva tedna pred srečanjem.
Našli ostanke ladje iz 13. stoletja
25. 07. 2000 12.12
Delavci so na nekem nahajališču jantarja v ruskem mestu Kaliningrad našli ostanke ladje iz 13. stoletja, ki naj bi izvirala s Poljske, je poročala agencija Itar-Tass. V muzeju v Kaliningradu so povedali, da so že očistili 179 delov ladje. Neki predstavnik pomorskega muzeja v poljskem Gdansku, ki si je ogledal ostanke, je potrdil njihovo podobnost s predmeti v poljskih zbirkah. Arheologi, ki sedaj izkopavajo ostanke ladje, odkritje ocenjujejo kot edinstveno.
Sodelovanje General Motorsa in Fiata
25. 07. 2000 07.46
V Milanu sta danes sklenila zavezništvo italijansko avtomobilsko podjetje Fiat in ameriški avtomobilski gigant General Motors (GM), potem ko sta podpisala dogovor o ustanovitvi dveh mešanih podjetij. Prva skupna družba se bo ukvarjala z motorji avtomobilov in menjalniki, druga pa z dobavo in nakupi vozil. Omenjeni podjetji naj bi začeli delovati že letos, sta sporočila avtomobilska konstruktorja.
Don Pierino odprl novo skupnost Srečanje
24. 07. 2000 08.54
Na Razborju pod Lisco so včeraj popoldne odprli novo skupnost Srečanje, prvo v srednjem in vzhodnem delu Slovenije. Staro šolo na Razborju, ki so jo obnavljali dober mesec in pol, včeraj ob navzočnosti ustanovitelja skupnosti Srečanje don Pierina Gelminija blagoslovil pomožni mariborski škof Anton Stres. Zbrane sta na otvoritveni slovesnosti med drugim pozdravila tudi soproga predsednika republike Štefka Kučan in Boris Rostohar, predstavnik Lions kluba Krško, ki je pri gradnji skupnosti tudi ves čas pomagal. Od včeraj dalje je v šoli za zdravo življenje, kot skupnost sami imenujejo, šest mladih slovenskih fantov, kasneje pa naj bi bilo v program centra vključenih od 10 do 15 slovenskih fantov.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
O spremembi ustave
22. 07. 2000 16.20
Državni zbor bo v torek, 25. julija, pričel 53. izredno zasedanje na katerem bo odločal o spremembi ustave in s tem povezano o podrobnejši opredelitvi proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu, na dnevnem redu bo tudi t.i. sveženj evropske zakonodaje, s predhodne 52. izredne seje pa bodo prenesli na novo plenarno sejo še šest zakonov.
Dražji plin v jeklenkah
22. 07. 2000 09.50
Maloprodajne cene utekočinjenega naftnega plina so od danes višje za pet odstotkov. V skladu z uredbo, ki jo je vlada sprejela na seji minuli četrtek, stane kilogram utekočinjenega naftnega plina po novem 202,7 tolarja. Pri enem največjih distributerjev plina v Sloveniji, koprskem Istragasu, so z najnovejšo podražitvijo zadovoljni, kljub temu pa glede na napovedi, da bo cena plina na svetovnem trgu še narasla, pričakujejo, da bo na vlado kmalu potrebno vložiti novo vlogo za podražitev, je za STA povedal prvi človek Istragasa Zorko Cerkvenik.
Zavrnjena pritožba Stojana Zdolška
21. 07. 2000 20.34
Telekom Slovenije je danes prejel sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je odločilo, da se zavrne pritožba odvetnika Stojana Zdolška zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da lahko samo vlada imenuje in razrešuje upravo javnega podjetja Telekom in da tega ne morejo storiti organi delniške družbe, kot v tožbi navaja Zdolšek, so sporočili iz Telekoma. Sicer pa je do zaključne primopredaje poslov v vodstvu Telekoma prišlo že včeraj.
Izlitje nafte v Braziliji
19. 07. 2000 08.24
Z juga Brazilije poročajo o hudi ekološki katastrofi. Iz rafinerije nafte se je v bližnjo reko Iguacu izlilo najmanj 4 milijone litrov surove nafte. Naftni madež je dolg 10 kilometrov, vodilni v podjetju predvidevajo, da bo čiščenje trajalo največ deset dni.
Kralj Ojdip v rimskem Koloseju
18. 07. 2000 16.06
V Rimu so po več kot 1500 letih ponovno odprli Kolosej. V davni preteklosti so se tam za svoje življenje borili gladiatorji, sedaj pa se tja vrača klasika. Jutri zvečer bodo namreč v Koloseju uprizorili Kralja Ojdipa v izvedbi Grškega narodnega gledališča. Premiero naj bi si ogledal tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi.
Rojstni dan očeta Kremenčkovih
17. 07. 2000 20.23
Polovica risarskega para, ki je ustvaril priljubljeno animirano serijo Kremenčkovi, William Hanna je te dni praznoval 90. rojstni dan. Hanna, sopredsednik produkcijskega podjetja Hanna-Barbera, kljub visoki starosti še vedno dela. Hanna se je z animacijo začel ukvarjati v 30. letih, kmalu, konec 30. pa je potem, ko je spoznal Jospeha Barbero, skupaj z njim ustvaril znano risanko Tom in Jerry. Leta 1957 sta ustanovila podjetje Hanna-Barbera Productions, ki je sedaj v lasti producentske hiše Warner Bros. V producentski hiši Hanna-Barbera so risarji ustvarili na stotine izvirnih animiranih junakov, med njimi Freda Kremenčka, medveda Jogija, psa Huckleberryja in Scooby-Dooja.
Betonska plošča padla na postajališče
17. 07. 2000 20.14
Okoli devete ure zjutraj se je z vrha stavbe na Slovenski cesti 55, v središču Ljubljane, odtrgal večji kos betonske plošče. Kljub množici ljudi, ki je stala na avtobusnem postajališču Bavarski dvor, k sreči nihče ni bil huje poškodovan.
Havel vložil ustavno tožbo
17. 07. 2000 16.23
Češki predsednik Vaclav Havel je vložil ustavno tožbo zoper dopolnilo k volilnemu zakonu, saj po njegovem mnenju sporno dopolnilo k volilnemu zakonu ni v skladu s češko ustavo. Obe veliki parlamentarni stranki sta v preteklem tednu preglasovali predsednikov veto na isto določilo.
Jeza Afričanov ob neizpolnjenih obljubah
17. 07. 2000 14.31
Medtem, ko se najbogatejše dežele pripravljajo za svoje letne pogovore, jeza me najrevnejšimi deželami narašča. Voditelji skupine Osmih (G8) se bodo srečali v soboto na Japonskem in bodo predvidoma podprli reprogramiranje ruskega dolga - Afrika pa se sprašuje, zakaj so njihove potrebe manj nujne. Pred letom dni so države G8 oznanile, da bodo najrevnejšim odpisale 100 milijonov dolarjev dolga do konca leta 2000. Leto kasneje še niso odpisale skoraj nič. V Afriki, kjer države porabijo dve petini prihodkov za vračilo 350 milijonov dolarjev tujih dolgov, postajajo ljudje nezadovoljni.
Podaljšan rok za registracijo volilcev
15. 07. 2000 10.51
Misija ZN na Kosovu je za tri dni podaljšala rok za registracijo kosovskih volilcev. V pokrajini je sedaj registriranih približno milijon volilcev, ostale volilce pa bodo popisovali do naslednje srede.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Mura načrtuje uvrstitev v sam vrh
14. 07. 2000 20.04
Nogometni klub Mura je dober teden pred pričetkom domače prvoligaške sezone 2000/01 razgrnil tekmovalne cilje. Vodstvo kluba načrtuje uvrstitev v zgornjo polovico prvoligaške lestvice, potihem pa računajo še na višjo uvrstitev.
Kučan danes pri Ciampiju
14. 07. 2000 19.09
Slovenski predsednik Milan Kučan je danes na enodnevnem delovnem obisku v Rimu, kjer se bo sestal z gostiteljem, italijanskim kolegom Carlom Azegliom Ciampijem, premierom Giulianom Amatom in vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Angelom Sodanom. Predsednika na obisku spremljajo zunanji minister Lojze Peterle, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, predstavnik italijanske narodne skupnosti v DZ Roberto Battelli in slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš.
Končana konferenca o aidsu
14. 07. 2000 18.38
V južnoafriškem Durbanu se je danes končala 13. mednarodna konferenca o aidsu, ki se je je udeležilo več kot 11.000 raziskovalcev te smrtonosne bolezni. Konferenca, ki je prvič potekala na afriški celini, kjer za aidsom oboli en odrasel od treh, je potekala v znamenju polemike, ki jo je z dvomom o virusu HIV kot povzročitelju aidsa sprožil južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Baumann je oprostitev pričakoval
14. 07. 2000 17.12
Olimpijski zmagovalec na 5000 metrov iz leta 1992 Nemec Dieter Baumann je na treningu v St. Moritzu dejal, da je pričakoval odločitev tričlanske zakonodajno-pravne komisije Nemške atletske zveze (DLV), ki ga je v četrtek, 13. julija, oprostila vsake krivde v primeru dopinga; zveza mu je dovolila tekmovati že 23. junija.
Goethe iz železa, kamna in marmorja
14. 07. 2000 16.02
V več kot 100 skulpturah iz železa, kamna in marmorja je španski kipar Andreu Alfaro upodobil nemškega klasika, Johana Wolfganga Goetheja. Na razstavi z naslovom <I>V znamenju svobode </I> si je moč v Weimarju na gradu Belvedere sedaj ogledati 27 izbranih skulptur.