sedaj
O spremembi ustave
22. 07. 2000 16.20
Državni zbor bo v torek, 25. julija, pričel 53. izredno zasedanje na katerem bo odločal o spremembi ustave in s tem povezano o podrobnejši opredelitvi proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu, na dnevnem redu bo tudi t.i. sveženj evropske zakonodaje, s predhodne 52. izredne seje pa bodo prenesli na novo plenarno sejo še šest zakonov.
Dražji plin v jeklenkah
22. 07. 2000 09.50
Maloprodajne cene utekočinjenega naftnega plina so od danes višje za pet odstotkov. V skladu z uredbo, ki jo je vlada sprejela na seji minuli četrtek, stane kilogram utekočinjenega naftnega plina po novem 202,7 tolarja. Pri enem največjih distributerjev plina v Sloveniji, koprskem Istragasu, so z najnovejšo podražitvijo zadovoljni, kljub temu pa glede na napovedi, da bo cena plina na svetovnem trgu še narasla, pričakujejo, da bo na vlado kmalu potrebno vložiti novo vlogo za podražitev, je za STA povedal prvi človek Istragasa Zorko Cerkvenik.
Zavrnjena pritožba Stojana Zdolška
21. 07. 2000 20.34
Telekom Slovenije je danes prejel sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je odločilo, da se zavrne pritožba odvetnika Stojana Zdolška zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz obrazložitve sodišča izhaja, da lahko samo vlada imenuje in razrešuje upravo javnega podjetja Telekom in da tega ne morejo storiti organi delniške družbe, kot v tožbi navaja Zdolšek, so sporočili iz Telekoma. Sicer pa je do zaključne primopredaje poslov v vodstvu Telekoma prišlo že včeraj.
Izlitje nafte v Braziliji
19. 07. 2000 08.24
Z juga Brazilije poročajo o hudi ekološki katastrofi. Iz rafinerije nafte se je v bližnjo reko Iguacu izlilo najmanj 4 milijone litrov surove nafte. Naftni madež je dolg 10 kilometrov, vodilni v podjetju predvidevajo, da bo čiščenje trajalo največ deset dni.
Kralj Ojdip v rimskem Koloseju
18. 07. 2000 16.06
V Rimu so po več kot 1500 letih ponovno odprli Kolosej. V davni preteklosti so se tam za svoje življenje borili gladiatorji, sedaj pa se tja vrača klasika. Jutri zvečer bodo namreč v Koloseju uprizorili Kralja Ojdipa v izvedbi Grškega narodnega gledališča. Premiero naj bi si ogledal tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi.
Rojstni dan očeta Kremenčkovih
17. 07. 2000 20.23
Polovica risarskega para, ki je ustvaril priljubljeno animirano serijo Kremenčkovi, William Hanna je te dni praznoval 90. rojstni dan. Hanna, sopredsednik produkcijskega podjetja Hanna-Barbera, kljub visoki starosti še vedno dela. Hanna se je z animacijo začel ukvarjati v 30. letih, kmalu, konec 30. pa je potem, ko je spoznal Jospeha Barbero, skupaj z njim ustvaril znano risanko Tom in Jerry. Leta 1957 sta ustanovila podjetje Hanna-Barbera Productions, ki je sedaj v lasti producentske hiše Warner Bros. V producentski hiši Hanna-Barbera so risarji ustvarili na stotine izvirnih animiranih junakov, med njimi Freda Kremenčka, medveda Jogija, psa Huckleberryja in Scooby-Dooja.
Betonska plošča padla na postajališče
17. 07. 2000 20.14
Okoli devete ure zjutraj se je z vrha stavbe na Slovenski cesti 55, v središču Ljubljane, odtrgal večji kos betonske plošče. Kljub množici ljudi, ki je stala na avtobusnem postajališču Bavarski dvor, k sreči nihče ni bil huje poškodovan.
Havel vložil ustavno tožbo
17. 07. 2000 16.23
Češki predsednik Vaclav Havel je vložil ustavno tožbo zoper dopolnilo k volilnemu zakonu, saj po njegovem mnenju sporno dopolnilo k volilnemu zakonu ni v skladu s češko ustavo. Obe veliki parlamentarni stranki sta v preteklem tednu preglasovali predsednikov veto na isto določilo.
Jeza Afričanov ob neizpolnjenih obljubah
17. 07. 2000 14.31
Medtem, ko se najbogatejše dežele pripravljajo za svoje letne pogovore, jeza me najrevnejšimi deželami narašča. Voditelji skupine Osmih (G8) se bodo srečali v soboto na Japonskem in bodo predvidoma podprli reprogramiranje ruskega dolga - Afrika pa se sprašuje, zakaj so njihove potrebe manj nujne. Pred letom dni so države G8 oznanile, da bodo najrevnejšim odpisale 100 milijonov dolarjev dolga do konca leta 2000. Leto kasneje še niso odpisale skoraj nič. V Afriki, kjer države porabijo dve petini prihodkov za vračilo 350 milijonov dolarjev tujih dolgov, postajajo ljudje nezadovoljni.
Podaljšan rok za registracijo volilcev
15. 07. 2000 10.51
Misija ZN na Kosovu je za tri dni podaljšala rok za registracijo kosovskih volilcev. V pokrajini je sedaj registriranih približno milijon volilcev, ostale volilce pa bodo popisovali do naslednje srede.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Mura načrtuje uvrstitev v sam vrh
14. 07. 2000 20.04
Nogometni klub Mura je dober teden pred pričetkom domače prvoligaške sezone 2000/01 razgrnil tekmovalne cilje. Vodstvo kluba načrtuje uvrstitev v zgornjo polovico prvoligaške lestvice, potihem pa računajo še na višjo uvrstitev.
Kučan danes pri Ciampiju
14. 07. 2000 19.09
Slovenski predsednik Milan Kučan je danes na enodnevnem delovnem obisku v Rimu, kjer se bo sestal z gostiteljem, italijanskim kolegom Carlom Azegliom Ciampijem, premierom Giulianom Amatom in vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Angelom Sodanom. Predsednika na obisku spremljajo zunanji minister Lojze Peterle, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, predstavnik italijanske narodne skupnosti v DZ Roberto Battelli in slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš.
Končana konferenca o aidsu
14. 07. 2000 18.38
V južnoafriškem Durbanu se je danes končala 13. mednarodna konferenca o aidsu, ki se je je udeležilo več kot 11.000 raziskovalcev te smrtonosne bolezni. Konferenca, ki je prvič potekala na afriški celini, kjer za aidsom oboli en odrasel od treh, je potekala v znamenju polemike, ki jo je z dvomom o virusu HIV kot povzročitelju aidsa sprožil južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Baumann je oprostitev pričakoval
14. 07. 2000 17.12
Olimpijski zmagovalec na 5000 metrov iz leta 1992 Nemec Dieter Baumann je na treningu v St. Moritzu dejal, da je pričakoval odločitev tričlanske zakonodajno-pravne komisije Nemške atletske zveze (DLV), ki ga je v četrtek, 13. julija, oprostila vsake krivde v primeru dopinga; zveza mu je dovolila tekmovati že 23. junija.
Goethe iz železa, kamna in marmorja
14. 07. 2000 16.02
V več kot 100 skulpturah iz železa, kamna in marmorja je španski kipar Andreu Alfaro upodobil nemškega klasika, Johana Wolfganga Goetheja. Na razstavi z naslovom <I>V znamenju svobode </I> si je moč v Weimarju na gradu Belvedere sedaj ogledati 27 izbranih skulptur.
Konec sanj o življenju v vesolju?
14. 07. 2000 08.34
Znanstveniki Francoske komisije za atomsko energijo so mogoče za nekaj časa razblinili sanje o življenju v vesolju. In to ravno sedaj, ko se na vesoljsko postajo Mir odpravlja prvi turist. Ugotovili so namreč, da breztežnostno stanje preprečuje normalen razvoj ogrodja celic. Okostje celic je sestavljeno iz mikrotub, ki se postavijo pravokotno na silo težnosti. Če gravitacije ni, se mikrotube razvijajo v poljubnih smereh. Posledice življenja v breztežnostnem stanju bi lahko bilo stanjšanje kože, največjo nevarnost pa bi predstavljalo dejstvo, da se bele krvničke, ki so ključni bojevnik človeškega imunskega sistema, ne bi razvijale pravilno. Njihovo ogrodje ravno tako predstavljajo mikrotube, vendar bi bila učinkovitost slabo grajenih belih krvničk izredno nizka. Edina rešitev, ki je zaenkrat na vidiku je ta, da bo potrebno v vesolju razviti >>umetno<< težnost.
Gozdni požari v Italiji in Grčiji
13. 07. 2000 14.14
Na italijanskem letoviškem otoku Capri blizu Neaplja je po poročanju italijanske televizije izbruhnil velik gozdni požar, medtem ko iz Grčije poročajo, da so po 24 urah zatišja na Peleponezu znova začeli divjati požari, zaradi katerih so morali evakuirati prebivalce treh vasi.
''Policija bi bila prva na udaru''
13. 07. 2000 07.49
Zlati zaklad notranjega ministrstva, ki so ga iz trezorja Banke Slovenije dvignili možje notranjega ministra Petra Jambreka, odpira nova vprašanja. Velike količine zlata različnih starosti in izvorov - od zlatnikov, prstanov, manšetnih gumbov, zobnega zlata do jedilnega pribora sproža številna vprašanja, predvsem glede lastništva.
Epidemija hekerskih napadov
12. 07. 2000 16.48
FBI je v svojem letnem poročilu ugotovil, da se je letos zgodila prava epidemija hekerskih napadov ter da jih je še več pričakovati v prihodnosti. 90 odstotkov večjih podjetij je namreč ugotovilo, da imajo v svojih informacijskih sistemih luknje, ki bi omogočile vdor nepooblaščene osebe. Najpogostejši načini hekerskih vdorov so virusi, ukradeni prenosni računalniki ali pa malomarnost uslužbencev pri delu na internetu.
Srečanje Kučana, Mesića in Havla
11. 07. 2000 17.07
Predsednik države Milan Kučan je včeraj na povabilo hrvaškega kolega prispel na 24-urni obisk v Dubrovnik. Na letališču sta ga pričakala hrvaški in češki predsednik Stipe Mesić in Vaclav Havel, ki sta skupaj prispela iz Zagreba.
Močan popotresni sunek v Avstriji
11. 07. 2000 16.43
Na vzhodu Avstrije so davi zaznali potres z močjo 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo v kraju Ebreichsdorf, 20 kilometrov južno od avstrijskega glavnega mesta Dunaj. Potres je povzročil manjšo škodo na nekaterih stavbah, o morebitnih ranjenih pa ne poročajo. Po podatkih avstrijskih seizmologov gre za najmočnejši potres na vzhodu Avstrije v zadnjih 20. letih, ki so ga čutili tudi na Slovaškem, Češkem in Madžarskem.
Kadilci zahtevajo odškodnino
11. 07. 2000 10.11
Kadilci v zvezni državi Floridi, ki že dve leti sodno preganjajo ameriško tobačno industrijo so poroto zaprosili, naj industriji naloži kazen 196 milijard dolarjev zaradi več kot pol stoletja zavajanja in uničevanja zdravja Američanov. V skupinski tožbi sodeluje 700.000 kadilcev, ki jih pred šestčlansko poroto zastopajo odvetniki. Porota je doslej tobačni industriji že naložila plačilo 12,7 milijona dolarjev kompenzacijske odškodnine trem predstavnikom kadilcev, sedaj pa se mora odločiti o višini skupne odškodnine.
Ruska mafija ustrelila direktorja
10. 07. 2000 15.43
V Jekaterinburgu so neznanci davi ustrelili generalnega direktorja največjega ruskega podjetja za strojegradnjo Uralmaš Olega Belonenka, ki je kasneje v bolnišnici podlegel zaradi hudih poškod glave. Za posledicami strelnih ran je umrl tudi Belonenkov voznik. Napad se je zgodil, ko so neznanci z brozstrelko streljali na Belonenkovo vozilo. Delniška družba Uralmaš z več desettisoč zaposlenimi je največji industrijski objekt na Uralu. Podjetje so ustanovili še v času nekdanje Sovjetske zveze. Nekoč a so tam proizvajali tanke, sedaj pa se med drugim ukvarjajo z izdelavo opreme za rudnike. Letno izdelajo tudi 400.000 ton jekla. Podjetje so v preteklih letih deloma privatizirali. S prestrukturiranjem proizvodnje v civilne namene je podjetje poskušalo ostati konkurenčno na svetovnem trgu. Belonenko je bil generalni direktor od decembra dalje, z imenovanje na ta položaj pa je postal eden izmed najvplivnejših ruskih podjetnikov. S privatizacijo nekdanjih industrijskih obratov in podjetij za izdelavo orožja se je na Uralu razvnela prava vojna za to, kdo bo zasedel vodilne položaje. Jekaterinburg velja za enega izmed središč ruske mafije.
Prepir okoli Sunove platforme Java
10. 07. 2000 10.43
Sun in IBM se že kar nekaj časa prepirata okoli Sunove platforme Java. IBM namreč razvija Javo na svoj način ter ne priznava standardov, ki jih želi vpeljati Sun. Sedaj pa kaže, da se je ta spor končal. Sun je dolgo časa obtoževal IBM, da nima licence za uporabo njihove platforme, IBM pa ves čas trdi, da jo ima. Prejšnji mesec na JavaOne konferenci je Sun javno navedel 19 podjetij, ki so pridobila licenco za Javo, med njimi pa ni bilo IBM-a. No, sedaj je IBM tudi uradno med imetniki licence za uporabo Jave.
Vladni spletni portal
10. 07. 2000 10.38
Italijanska vlada je zopet najavila potezo, ki bo pripomogla k hitrejši vpeljavi informacijske družbe v državi. V vrednosti 1.3 milijarde lir (približno 1.3 milijona nemških mark) bo postavila vladni spletni portal, kjer bodo državljani in pravne osebe našli številne uporabne informacije. Državljani bodo sedaj lahko preko interneta oddajali raznovrstne prijave in obrazce, iskali zaposlitev, uporabljali zdravstvene storitve, se informirali o novi zakonodaji itd. Spletni portal bo mogoče koristiti s pomočjo elektronskih kartic in elektronskega podpisa, za tekoč potek storitev preko interneta pa bo potrebno izšolati kar 400.000 državnih uslužbencev.
Ponesrečen pobeg čez mejo
09. 07. 2000 15.23
Novogoriški policisti so sinoči, okoli 23. ure, v Solkanu pri Novi Gorici prijeli sedem tujcev, državljanov Irana in Turčije, na njihovi poti na obljubljeni zahod.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Sporna majica vendarle nesporna
08. 07. 2000 11.46
Dve leti zatem, ko so takrat 16-letnega dijaka Roberta Parkerja poslali domov z njegove srednje šole Westerly, ker je nosil majico, ki naj bi ogrožala red na šoli, so državne šolske oblasti presodile, da šola v ameriškem mestu Providence ni imela prav. Dijak je nosil majico neke rock skupine s številom 666, ki naj bi bilo hudičevo število. Ravnatelj ga je poslal domov in mu prepovedal, da bi majico še kdaj nosil v šoli. Sedaj 18-letni dijak, ki je šolo že uspešno končal, se je pritožil državnim šolskim oblastem zaradi kršenja svobode govora. Državne šolske oblasti so presodile, da šole ne morejo učence obtožiti motenja učnega procesa, ne da bi o tem imele trdne dokaze. Oblasti srednje šole Westerly, ki so doslej za primer porabile že 60.000 dolarjev, se na odločitev lahko pritožijo.
Sporazum o ustanovitvi kazenskega sodišča
08. 07. 2000 11.18
Kanada je v New Yorku ratificirala sporazum o ustanovitvi prvega stalnega mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine in pozvala druge države naj ji sledijo.