skupnost
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Kosovski Albanci bojkotirali volitve
23. 12. 2000 00.00
Na Kosovu so Albanci volitve bojkotirali, večina kosovskih Srbov pa je svoje glasove oddala predvsem zato, da bi dokazali, da je pokrajina še vedno del Jugoslavije. Po zadnjih podatkih je bila udeležba dokaj visoka. Volitve so potekale brez incidentov, prišlo je le do manjših zapletov. Več volišč namreč niso pravočasno odprli.
Zahod prehitro sprejel ZRJ
23. 12. 2000 00.00
Visoki predstavnik Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner je v pogovoru za sobotno številko francoskega časnika Le Figaro ocenil, da se je mednarodna skupnost po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića prehitro obrnila k Beogradu. Obenem je poudaril, da si mora Zahod v skladu z resolucijo ZN še naprej prizadevati za vzpostavitev obsežne avtonomije na Kosovu v okvirih ZRJ. Po Kouchnerjevem mnenju se je mednarodna skupnost prehitro obrnila k ZRJ, kot da bi pozabila na realnost. "Srečni smo, da ni več Miloševića, vendar pa za kosovske Albance to ničesar ne spremeni. Resnica je ta, da si želijo neodvisnosti," je poudaril Kouchner. Sicer pa je po Kouchnerjevih ocenah s prihodom novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice resolucija ZN o Kosovu postala verodostojna, saj je v času Miloševićevega režima ni bilo moč uresničevati. Resolucija predvideva obsežno avtonomijo za Kosovo v okviru meja ZRJ.
Robertson o hitrih spremembah v BiH
21. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes na tiskovni konferenci v Sarajevu Bosno in Hercegovino ponovno opozoril, da mednarodna skupnost izgublja potrpljenje, pa tudi zainteresiranost za dogodke v BiH. "Skrajni čas je, da voditelji in državljani v BiH prevzamejo odgovornost za stanje v svoji državi," je dejal Robertson, ki je končal svoj dvodnevni obisk v BiH. Vodstvo BiH je še pozval, naj preoblikujejo svoje vojaške strukture.
Blagovne znamke za kakovost mesa
20. 12. 2000 00.00
Poslovna skupnost zlato zrno in zlati okus je nastala leta 1996 z namenom, da zaščiti slovenske rejce in potrošnike tako, da ponudi na trg meso živali znanega porekla, iz živalim prijazne reje, v kateri za prehrano živali ne uporabljajo nedovoljenih dodatkov je povedal predsednik poslovne skupnosti zlato zrno in zlati okus Leo Frelih. Blagovna znamka zlato zrno velja za telečje meso, zlati okus pa za meso mladega pitanega goveda.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Kacin z Di Teodorom in Pavšičem
15. 12. 2000 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel predsednika odbora za manjšinska vprašanja pri italijanskem političnem gibanju Naprej, Italija Andrea di Teodora in predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča. Govorili so predvsem o manjšinski politiki, širitvi Evropske unije in bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji.
ZDA odločneje proti terorizmu
15. 12. 2000 00.00
Včeraj so sporočili iz Washingtona, da bodo ZDA okrepile svoja prizadevanja v boju proti terorizmu v svetu in tudi v naslednjih dveh letih razširile svoj program Nagrada za pravičnost. Neimenovan predstavnik State Departmenta je dejal, da bo poudarek tega programa še vedno na preprečevanju terorističnih dejanj po svetu.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Korzika za večjo avtonomijo
09. 12. 2000 00.00
Parlament na Korziki je danes z veliko večino sprejel predlog zakona, ki bi prebivalcem tega sredozemskega otoka zagotovil večjo avtonomijo. Poslanci so predlog zakona, ki za Korziko predvideva omejeno zakonodajno oblast, sprejeli po dvajseturni razpravi, z njim pa naj bi skušali ustaviti desetletja dolgo nasilje korziških separatistov. Francoska vlada bo o predlogu zakona razpravljala prihodnje leto. O njemu mora aprila razpravljati še narodna skupščina. Korziški poslanci so k predlogu zakona sprejeli še 50 dopolnil. Z njimi želijo urediti delovanje lokalne vlade v primeru večje neodvisnosti, zagotoviti pa si želijo tudi večje zakonodajne pristojnosti. Francija je Korziko kupila leta 1768, otok pa je od leta 1991 teritorialna skupnost z lastnim parlamentom.
Uredba o izobešanju zastave na šolah
02. 12. 2000 00.00
V veljavo je stopila uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v osnovnih in srednjih šolah, ki jo je na svoji zadnji seji minulo sredo sprejela prejšnja vlada Andreja Bajuka.
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Robertson o večji vlogi KFOR
30. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v Prištini napovedal večjo vlogo mirovnih sil na Kosovu (KFOR) pri preprečevanju spopadov v južni Srbiji. Mirovne sile bodo na administrativni meji Srbije s Kosovom izvajale okrepljen in učinkovitejši nadzor, je izjavil Robertson, predstavil pa je tudi akcijski načrt v šestih točkah.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
O italijanskem zakonu za manjšine
24. 11. 2000 00.00
V Gorici je sinoči potekal posvet z naslovom Zakon 482/99 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so ga priredili Goriška pokrajinska uprava, Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na posvetu so predvsem upraviteljem in italijanskemu delu prebivalstva goriške pokrajine predstavili določila novega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in torej tudi za furlansko in slovensko jezikovno manjšino.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Protesti proti Koštunici
24. 11. 2000 00.00
Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.
Zmaga Šarovića na volitvah
23. 11. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je sporočila, da je na volitvah za predsednika Republike srbske s 50,1 odstotka glasov zmagal kandidat skrajne Srbske demokratske stranke (SDS) Mirko Šarović. Šarović, ki z 49,8 odstotka glasov v prvem krogu ni dobil dovolj glasov za zmago, je po vnovičnem štetju glasov v skladu s preferenčnim sistemom prejel več kot 50-odstotno podporo in zmagal. Dragan Čavić, kandidat SDS za podpredsednika Republike srbske, je prav tako zmagal, Šarovićev tekmec, zmerni premier Republike srbske Milorad Dodik pa je po novem štetju prejel 25,9 odstotka glasov.
Skupščina skupnosti vrtcev
20. 11. 2000 00.00
Skupnost vrtcev Slovenije, ki združuje 176 vrtcev (sto samostojnih in 76 vrtcev pri osnovnih šolah), ima v Ljubljani svojo redno letno skupščino, na kateri so se že seznanili z delovanjem skupnosti v preteklem letu, začrtali pa bodo še smer delovanja v prihodnjem letu. Predsednica skupnosti Štefka Meršnik je v svojem poročilu o delu v preteklem letu med drugim opozorila na težave, ki se pojavljajo zaradi priključevanja vrtcev k osnovnim šolam. Večina ravnateljev OŠ je namreč sprejela novo področje brez strokovne usposobljenosti za delo v vrtcu, kot je menila Meršnikova, pa bi si morali že predhodno z dodatnim izobraževanjem pridobiti primerno usposobljenost za organiziranje in vodenje pedagoškega dela v vrtcih pri šolah. Drug problem, ki ga je predsednica skupnosti izpostavila v svojem nastopu, pa je naraščanje presežnih delavcev v vrtcih zaradi uvajanja devetletne OŠ, v katero se vključujejo že šestletni otroci.
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Goati v Ljubljani
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je te dni na obisku Vlado Goati, znani beograjski politolog in član skupine G-17, ki je vseskozi podpirala demokratično opozicijo v Srbiji. Opozoril je, da bodo za popolno demokratizacijo Srbije pomembne decembrske republiške volitve. Goati je izjavil, da je nekdanji režim Slobodana Miloševića še vedno lahko nevaren, še posebej če izkoristi neenotnost opozicije in potrdil, da znotraj srbske opozicije obstajajo razlike tudi glede pomembnih političnih vprašanj.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
Škof podelil misijonski križ
12. 11. 2000 00.00
Koprski škof Metod Pirih bo danes ob 15. uri v župnijski cerkvi v Bertokih podelil misijonski križ misijonarki, zdravnici Karji Brozina iz Čežarij, ki odhaja v misijone v Brazilijo, kjer bo delovala med otroci z ulice. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa bo popoldne maševal v Sečovljah, kjer bo vodil slovesnost ob 60-letnici cerkve Sv. Martina.
Premirje v Sierri Leone
11. 11. 2000 00.00
Predstavniki vlade in upornikov Sierre Leone so v nigerijski prestolnici Abuja podpisali dogovor o premirju, se je izvedelo ob koncu srečanja. V skladu z dogovorom naj bi v 30 dneh preverili, ali strani spoštujeta premirje, ki ga bo sicer nadzirala misija Združenih narodov v Sierri Leone.