skupnost
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
V izraelskem napadu 16 ranjenih
12. 10. 2000 00.00
Potem ko se je razjarjena množica Palestincev danes v Ramali znesla nad dvema izraelskima
Sestanek med Hombachom in Protićem
12. 10. 2000 00.00
Danes je bil v skupščini mesta Beograd sestanek med koordinatorjem pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodom Hombachom in beograjskim županom Milanom Protićem.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Normalizacija trgovinskih stikov
11. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj podpisal zakon o normalizaciji trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, ki omogoča odprtje kitajskega tržišča najmočnejšemu svetovnemu gospodarstvu. Clinton je ob tej priložnosti dejal, da bo normalizacija trgovinskih stikov med državama omogočila gospodarsko rast ZDA, obenem pa tudi integracijo Kitajske v mednarodno skupnost ter spodbudo Pekingu, naj pospeši izvajanje demokratičnih reform.
Bulatović glavni kandidat za premiera?
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju beograjskega tiska je glavni kandidat za jugoslovanskega premiera podpredsednik črnogorske Socialistične narodne stranke Predrag Bulatović. Tako naj bi SNP in Demokratična opozicija Srbije dosegli dogovor o imenovanju Bulatovića na ta položaj.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Bajuk čestital Koštunici
06. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes poslal pismo Vojislavu Koštunici, v katerem mu v imenu slovenske vlade in lastnem imenu čestita ob izvolitvi za predsednika ZR Jugoslavije. Kot so sporočili iz premierovega kabineta, Bajuk v pismu poudarja pričakovanje Slovenije, da bo zmaga demokracije ponudila možnost za izgradnjo novih temeljev za normalizacijo odnosov in krepitev sodelovanja med državama. Slovenija bo podprla tudi čimprejšnjo integracijo ZR Jugoslavije v mednarodno skupnost, s ciljem, da postane njen enakopravni del, kar bo po Bajukovem mnenju nedvomno prispevalo k stabilnosti in varnosti v JV Evropi.
Začetek tedna otroka
02. 10. 2000 00.00
Začel se je teden otroka, ki ga Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v prvem tednu oktobra organizira že približno 40 let. Letošnji teden otroka sovpada tudi z mednarodnim dnevom otroka, za katerega je mednarodna skupnost razglasila današnji dan, 2. oktober. Glas otrok je v družbi slabo slišen, zato je treba otrokom pomagati pri sporočanju njihovih idej. ZPMS bo tako organizirala otroške parlamente na vseh osnovnih šolah. Letos se bodo z geslom "Hočem torej zmorem" zavzemali predvsem za ustanovitev instituta varuha otrokovih pravic in sprejetje nacionalnega programa za otroke, je povedala generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht.
Podelili zlato školjko
01. 10. 2000 00.00
Mednarodna žirija je sinoči z najvišjo nagrado 48. mednarodnega filmskega festivala v španskem San Sebastianu - zlato školjko - nagradila črno komedijo Uničenje človeka (La perdicion de los hombres) enega najbolj znanih mehiških režiserjev Artura Ripsteina. Scenarist filma Paz Alicia Garciadiego je prejel nagrado za najboljši scenarij. Za Ripsteina je to že druga zlata školjka, saj je prvo prejel leta 1993 za film Principio a fin, ki ga je posnel po romanu Nihče več ne piše polkovniku Gabriela Garcie Marqueza. Žirija pod vodstvom britanskega režiserja Stephena Frearsa je nagrado za najboljšo igralko podelila Španki Carmen Mauri za vlogo v komediji Skupnost (La communidad) Španca Alexa de la Iglesia. Perujski igralec Gianfranco Brero pa je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu Rdeče črnilo (Tinta Roja).
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.
Indonezija obljublja, da bo razorožila milice na Zahodnem Timorju
21. 09. 2000 00.00
Indonezijski koordinacijski minister za politične, socialne in varnostne zadeve Susilo Bambang Yudhoyono je Varnostnemu svetu Združenih narodov obljubil, da bo njegova vlada prihodnji teden začela razoroževati proindonezijske milice, ki so po referendumu o neodvisnosti na Vzhodnem Timorju sprožile divjaški val nasilja, to pa zdaj nadaljujejo na Zahodnem Timorju, kjer mučijo begunce z Vzhodnega Timorja, pobijajo humanitarne delavce in sodelujejo pri oboroženih vpade čez mejo med zahodnim in vzhodnim delom otoka. Indonezijska vlada naj bi pripadnike milic razoroževala v več stopnjah. Prva, prepričevalna faza, v kateri naj bi pripadniki milic predajali orožje prostovoljno bo trajala do 24. septembra, nato pa naj bi jim ga začeli odvzemati s silo. Minister Yudhoyono je hkrati zavrnil možnost obiska delegacije VS, podobni tisti lansko jesen, v kateri je bil tudi slovenski veleposlanik Danilo Tuerk, sedaj pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve. Indonezijski minister je dejal, da bi bila misija VS v tem trenutku kontraproduktivna, ker bi vzbudila vtis, da mednarodna skupnost ne zaupa indonezijskim oblastem in sprožila negativne odzive med indonezijskim prebivalstvom. V diplomatskih krogih vlada tiho razumevanje za tako stališče, saj naj bi bilo nasilje na Zahodnem Timorju uperjeno ne samo proti vzhodnotimorskim beguncem, ampak tudi poskus diskreditacije predsednika Abdurrahmana Wahida, ki skuša državo po desetletjih diktature popeljati na pot demokracije.
Slovenija postala dobrodošel partner
17. 09. 2000 00.00
"Slovenija se je na zasedanju 55. generalne skupščine predstavila kot aktivna država, ki ravna odgovorno tako na
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Clinton bo prejel nemško nagrado
13. 09. 2000 00.00
Nagrado mu bodo podelili 20. septembra v Beli hiši. Žirija želi z nagrado Clintonu izreči priznanje za njegova prizadevanja za boj proti zatiranju in konfliktom na svetu. Po mnenju žirije ameriški predsednik vidi svet kot globalno skupnost, svojo moč kot predsednik pa je uporabil tudi za opozarjanje na zlorabe človekovih pravic in promocijo miru na nemirnih območjih. Med dobitniki omenjene nagrade so že nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand, južnoafriški predsednik Nelson Mandela, palestinski voditelj Jaser Arafat in nekdanji jordanski kralj Husein.
Wen Ho Leeju se obeta svoboda
11. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee (59), ki je bil zaprt od lanskega decembra, uradno zaradi kopiranja zaupnih podatkov o jedrski tehnologiji iz računalnika v Los Alamosu, kjer je bil zaposlen, neuradno pa, ker naj bi vohunil za Kitajsko, bo kmalu na prostosti.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Začetek judovskega festivala
28. 08. 2000 00.00
V Budimpešti se je včeraj začel judovski festival, ki bo letos prvič potekal še v petih madžarskih mestih. S koncerti, filmi, gledališkimi predstavami in razstavami bodo v tednu dni predstavili judovsko kulturo na Madžarskem. V tej državi je pred holokavstom živelo največ Judov v srednji Evropi.
Richard za previdnost in odločnost pred volitvami na Kosovu
24. 08. 2000 00.00
Francoski obrambni minister Alain Richard je med današnjim obiskom v Kosovski Mitrovici zatrdil, da mora biti mednarodna skupnost še posebej previdna in odločna v naslednjih dveh mesecih pred lokalnimi volitvami na Kosovu, ki bodo 28. oktobra. Richard se je v Kosovski Mitrovici srečal s francoskimi pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR.
Mednarodna skupnost ostaja na Kosovu
21. 08. 2000 00.00
Med današnjim obiskom na Kosovu je nemški obrambni minister Rudolf Scharping zatrdil, da bo mednarodna skupnost ostala na Kosovu, dokler v pokrajini ne bosta vzpostavljena mir in demokracija.