skupnost
Protesti proti Koštunici
24. 11. 2000 00.00
Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.
Zmaga Šarovića na volitvah
23. 11. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je sporočila, da je na volitvah za predsednika Republike srbske s 50,1 odstotka glasov zmagal kandidat skrajne Srbske demokratske stranke (SDS) Mirko Šarović. Šarović, ki z 49,8 odstotka glasov v prvem krogu ni dobil dovolj glasov za zmago, je po vnovičnem štetju glasov v skladu s preferenčnim sistemom prejel več kot 50-odstotno podporo in zmagal. Dragan Čavić, kandidat SDS za podpredsednika Republike srbske, je prav tako zmagal, Šarovićev tekmec, zmerni premier Republike srbske Milorad Dodik pa je po novem štetju prejel 25,9 odstotka glasov.
Skupščina skupnosti vrtcev
20. 11. 2000 00.00
Skupnost vrtcev Slovenije, ki združuje 176 vrtcev (sto samostojnih in 76 vrtcev pri osnovnih šolah), ima v Ljubljani svojo redno letno skupščino, na kateri so se že seznanili z delovanjem skupnosti v preteklem letu, začrtali pa bodo še smer delovanja v prihodnjem letu. Predsednica skupnosti Štefka Meršnik je v svojem poročilu o delu v preteklem letu med drugim opozorila na težave, ki se pojavljajo zaradi priključevanja vrtcev k osnovnim šolam. Večina ravnateljev OŠ je namreč sprejela novo področje brez strokovne usposobljenosti za delo v vrtcu, kot je menila Meršnikova, pa bi si morali že predhodno z dodatnim izobraževanjem pridobiti primerno usposobljenost za organiziranje in vodenje pedagoškega dela v vrtcih pri šolah. Drug problem, ki ga je predsednica skupnosti izpostavila v svojem nastopu, pa je naraščanje presežnih delavcev v vrtcih zaradi uvajanja devetletne OŠ, v katero se vključujejo že šestletni otroci.
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Goati v Ljubljani
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je te dni na obisku Vlado Goati, znani beograjski politolog in član skupine G-17, ki je vseskozi podpirala demokratično opozicijo v Srbiji. Opozoril je, da bodo za popolno demokratizacijo Srbije pomembne decembrske republiške volitve. Goati je izjavil, da je nekdanji režim Slobodana Miloševića še vedno lahko nevaren, še posebej če izkoristi neenotnost opozicije in potrdil, da znotraj srbske opozicije obstajajo razlike tudi glede pomembnih političnih vprašanj.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
Škof podelil misijonski križ
12. 11. 2000 00.00
Koprski škof Metod Pirih bo danes ob 15. uri v župnijski cerkvi v Bertokih podelil misijonski križ misijonarki, zdravnici Karji Brozina iz Čežarij, ki odhaja v misijone v Brazilijo, kjer bo delovala med otroci z ulice. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa bo popoldne maševal v Sečovljah, kjer bo vodil slovesnost ob 60-letnici cerkve Sv. Martina.
Premirje v Sierri Leone
11. 11. 2000 00.00
Predstavniki vlade in upornikov Sierre Leone so v nigerijski prestolnici Abuja podpisali dogovor o premirju, se je izvedelo ob koncu srečanja. V skladu z dogovorom naj bi v 30 dneh preverili, ali strani spoštujeta premirje, ki ga bo sicer nadzirala misija Združenih narodov v Sierri Leone.
US zavrnilo zahtevo
10. 11. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo občin Izola, Koper in Piran, na seji 26. oktobra soglasno sklenilo, da se zahteva za oceno ustavnosti drugega stavka prvega odstavka devetega člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji zavrže. Pobudnice so menile, da bi morale imeti prednost pri pridobivanju kmetijskega zemljišča na svojem območju pred denacionalizacijskimi upravičenci, ker naj bi oddajale ta zemljišča v zakup lokalnim prebivalcem izključno za obdelavo in s tem uresničevale ustavno zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 67. in z 71. členom ustave, nedopustno pa naj bi posegla tudi v koncept varstva kmetijskih zemljišč, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Žižić predstavil program dela nove vlade
04. 11. 2000 00.00
Mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Zoran Žižić je v svojem predstavitvenem govoru, ki ga je danes prebral na skupnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma skupščine ZR Jugoslavije, kot prvo prednostno nalogo njegovega kabineta izpostavil vključevanje ZRJ v mednarodno skupnost.
Slovesnost Slovenske skupnosti v Italiji
04. 11. 2000 00.00
V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je sinočij potekala slavnostna akademija ob 25-letnici ustanovitve stranke Slovenska skupnost (SSk), ki je edina slovenska politična stranka v Italiji. Slavnostni govornik je bil deželni tajnik stranke Andrej Berdon, člani SSk pa so na slovesnosti podelili priznanja stranke vsem dosedanjim tajnikom stranke in vsem še živim članom izvoljenega tajništva na prvem deželnem kongresu SSk v Devinu maja leta 1975.
Slovenija pozdravlja sprejem ZRJ v ZN
02. 11. 2000 00.00
Pozno sinoči je Organizacija združenih narodov dobila novo članico: le nekaj tednov po menjavi človeka na čelu Zvezne republike Jugoslavije so to državo kot novo članico sprejeli v svetovno organizacijo.
Posredna pogajanja o Cipru
01. 11. 2000 00.00
V Ženevi se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov začel 5. krog posrednih pogajanj med predstavniki grške in turške skupnosti na Cipru, katerih namen je rešiti 26 let trajajoči spor na tem razdeljenem otoku. Odposlanec ZN Alvaro de Soto je dejal, da tudi na tokratnih pogovorih, ki naj bi trajali približno deset dni, ne gre pričakovati velikega preboja.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Za referendum v Črni gori
30. 10. 2000 00.00
V črnogorski prestolnici so ustanovili nevladno organizacijo Državljanska pobuda, katere naloga naj bi bilo zbiranje podpisov za peticijo, ki naj bi jo poslali domačim in mednarodnim državnim subjektom, v njej pa naj bi zahtevali, da morajo o državnem statusu Črne gore pred kakršnimkoli dogovorom s Srbijo odločiti njeni prebivalci na referendumu, poročajo črnogorski mediji.
Bosanski Hrvati sklicali referendum
29. 10. 2000 00.00
Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Somalija ima spet vlado
20. 10. 2000 00.00
Somalski premier Ali Kalif Galaydh je danes po skoraj desetih letih v Mogadišu oblikoval prvo vlado. V kabinetu bo 23 ministrov, ki zastopajo različne somalske klane, je sporočil premier. Pred somalskim predsednikom Abdulkasimom Salat Hasanom je poleg premiera že priseglo tudi 13 ministrov. Podpredsednik vlade je postal Osman Jama Ali, obrambno ministrstvo je prevzel Abdullahi Baqor Musa, znan po imenu King Kong, notranje pa Ali Mahdi Mohamed.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.