sodiščem
Prvi Miloševićev lakaj pred sodiščem
25. 02. 2001 00.00
Srbska policija je sinoči aretirala Radomirja Markovića, nekdanjega šefa državne varnostne službe in tesnega sodelavca Slobodana Miloševića. Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da je Marković osumljen več naklepnih umorov in ponaredbe uradnih dokumentov. Osumljen je tudi odgovornosti za prometno nesrečo, v kateri so 3. oktobra 1999 umrli štirje predstavniki srbskega gibanja prenove (SPO) - Veselin Bošković, Zvonko Osmajlić, Dragan Vušurević i Vučko Rakočević, vodja stranke Vuk Drašković pa je bil ranjen. Gre za aretacijo najvišjega predstavnika nekdanje srbske oblasti doslej. Kot je povedal Batić, Markoviću grozi najmanj deset let kazni, preiskava pa bo trajala dva dni. Batić je še povedal, da sta v preiskavi še dva delavca srbske policije, katerih identiteto pa ni hotel razkriti. Dvojica naj ne bi bila iz vrst javnosti znanih oseb. Batić je izjavil, da je Okrožno javno tožilstvo v Beogradu prejelo zahtevek za preiskavo proti Markoviću po prijavi iz ministrstva za notranje zadeve. V skladu z obljubami vlade Srbije, se tako prehaja v odločilno borbo proti kriminalu, v kateri ne bo nihče oproščen odgovornosti za svoja dejanja, je še dejal Batić.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Podprli novelo zakona o odvetništvu
23. 02. 2001 00.00
Odbor DZ za notranjo politiko je podprl predlog novele zakona o odvetništvu, katere predlagatelj je vlada, in bo državnemu zboru predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Temeljni namen predlaganih sprememb in dopolnitev je prilagoditev obstoječe zakonodaje evropskim direktivam, obenem pa naj bi novi zakon tudi odpravil pomanjkljivosti sedaj veljavnega zakona o odvetništvu. Sicer pa so se člani odbora danes lotili tudi novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki bo, sodeč po današnji razpravi, deležna tako odobravanja kot tudi kritike. Novela namreč predvideva zgolj "drobne popravke", medtem ko temeljno konceptualno vprašanje zakona ostaja nerešeno.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Del Pontejeva zaključila obisk
15. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila uradni obisk v Črni gori. Ena od obtožnic, ki jih je izročila tamkajšnjim oblastem, se najverjetneje glasi na ime Radovana Karađića.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Žižić o sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 02. 2001 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je danes izjavil, da je sodelovanje ZRJ s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v nacionalnem interesu ZRJ. Tako naj bi kmalu oblikovali delovno skupino, ki bo pristojna za sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem. Po Žižićevih ocenah delovna skupina z delom ne bo končala pred junijem.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Batić kritiziral Žižića - Hombach opozarja
12. 02. 2001 00.00
Srbski minister za pravosodje Vladan Batić je kritiziral izjavo jugoslovanskega premiera Zorana Žižića, ki je dejal, da ZR Jugoslavija Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".
Srečanje Fischerja in Svilanovića
07. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer vidi možnost, da bi v ZRJ in na Kosovu vzpostavili trajen mir, ustavili nasilje in rešili vsa humanitarna in pravna vprašanja, so sporočili po današnjem srečanju Fischerja z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem v Berlinu. Fischer je dejal, da je glede reševanja krize v južni Srbiji optimističen, Svilanović pa je izrazil željo, da bi Nemčija prevzela "odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju ZRJ in regije".
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
ZSSS protestira proti podražitvi
02. 02. 2001 00.00
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ostro protestira proti veliki podražitvi storitev, ki jih je sprejela skupščina Holdinga mesta Ljubljane. Ker so prepričani, da sprejeti sklepi o podražitvah resno ogrožajo življenjski standard delavskih družin in upokojencev, zahtevajo njihov preklic.
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
Holding je nezakonito zvišal cene
01. 02. 2001 00.00
Mestna občina Ljubljana (MOL) ne priznava sklepov skupščine holdinga mesta Ljubljane, zato bo pred upravnim in okrožnim sodiščem sprožila ustrezne sodne postopke. Po besedah ljubljanske županje Vike Potočnik je štiriletni mandat članov skupščine holdinga prenehal 7. oktobra 1998, poleg tega pa je ustavno sodišče septembra 1999 v svoji odločbi razveljavilo določbe odloka o gospodarskih javnih službah, ki so nezakonito prenašale izvrševanje ustanoviteljskih pravic na holding, s čimer je po njenem mnenju sodišče razveljavilo tudi pravni temelj sklepa o ustanovitvi holdinga. Kot je povedala Potočnikova, je ena bistvenih ustanoviteljskih pravic določanje cen za uporabo javnih dobrin, zato je holding nezakonito in brez pravne podlage zvišal cene javnega prevoza, zaradi česar bo MOL pripravila odškodninske tožbe proti vsem članom nadzornega sveta in skupščine holdinga ter vršilcu dolžnosti generalnega direktorja holdinga.
Tožba hrvaških varčevalcev LB
01. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada je na seji sprejela predlog generalnega državnega pravobranilca, da Slovenijo v tožbi hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope zastopa pravna pisarna Cleary Gottlieb Steen and Hamilton.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
Sodelovanje jugoslovanskih oblasti s haaškim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je vprašanje življenja ali smrti, je danes v Davosu izjavil jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Pojasnil je, ZRJ tvega, da bo izpostavljena močnim pritiskom držav članic zveze NATO, če s haaškim sodiščem ne bo sodelovala, to pa bi lahko tudi pomenilo, da ne bo dobila nujne gospodarske pomoči.
ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Nerealna pričakovanja Carle Del Ponte
25. 01. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je sinoči jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaću izročila naloge za aretacijo in obtožnice proti državljanom ZRJ, je sporočilo jugoslovansko ministrstvo za informiranje, ni pa navedlo, za katere osebe gre. Po srečanju so še sporočili, da so veliko pozornosti posvetili vzpostavitvi pravnih pogojev za popolno sodelovanje ZRJ s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Brez navdušenja nad sodelovanjem s Haagom
25. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila tridnevni obisk v zvezni republiki Jugoslaviji.Ob odhodu je Del Pontejeva poudarila, da je presenečena nad Vojislavom Koštunico, saj ni pokazal pretiranega navdušenja za sodelovanje z haaškim sodiščem.