sodiščem
Dumas pred sodiščem
22. 01. 2001 00.00
Med obtoženci zaradi vpletenosti v podkupovalno afero naftne družbe Elf-Aquitane se je danes na sodišču v Parizu znašel nekdanji francoski zunanji minister Roland Dumas. Na zatožni klopi so poleg nekdanjega ministra še njegova nekdanja ljubica Christine Daviers-Joncour in štirje vodilni delavci iz naftne družbe Elf-Aquitane. Naftna družba naj bi namreč na račun Daviers-Joncourjeve med leti 1989 in 1993 nakazala približno 65 milijonov frankov, s katerimi naj bi si par privoščil luksuzno življenje.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Clinton nagradil ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj, dan pred iztekom mandata, obvestil kongresne voditelje, da je s predsedniškim odlokom odpravil trgovinske in finančne sankcije proti ZR Jugoslaviji, s čimer je to državo nagradil za strmoglavljenje režima Slobodana Miloševića. Odpravo sankcij je v Beogradu pozdravil podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, ki je menil, da bodo omogočile izboljšanje trgovinske menjave ter obnovo finančnega in letalskega prometa med državama. Dragana Djurić, gospodarska svetovalka predsednika ZRJ, pa je menila, da bo mogoče v ameriških bankah odmrzniti za več kot 400 milijonov dolarjev sredstev srbskega gospodarstva. Letalska družba JAT pa je že sporočila, da namerava direktne lete v ZDA in Kanado obnoviti do maja ali junija.
Borodin pripravljen pričati
20. 01. 2001 00.00
Nekdanji svetovalec v Kremlju Pavel Borodin bo odgovarjal na vprašanja švicarskih preiskovalcev v zvezi s pranjem denarja, če bo izpuščen iz pripora v New Yorku, je danes povedal ruski veleposlanik v ZDA Jurij Ušakov. Ušakov, ki se je po telefonu pogovarjal z Borodinom, potem ko so slednjega agenti FBI v sredo aretirali na newyorškem letališču Kennedy, je še dejal, da je Borodin popolnoma miren in da zavrača vsakršne obtožbe ter da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, vendar samo s prostosti.
Todorović priznal zločine proti človeštvu
19. 01. 2001 00.00
Stevan Todorović, bosanski Srb in policijski poveljnik v mestu Bosanski Šamac med letoma 1991 in 1992, je danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu tudi uradno priznal svoje zločine proti človeštvu. Svojo izjavo, ki jo je 52-letni Todorović sicer podal že 13. decembra lani pred preiskovalnim sodnikom, je sedaj ponovil in uradno potrdil tudi pred kazenskim senatom. Prav tako se je odpovedal izpodbijanju obtožbe zaradi njegove sporne aretacije proti silam SFOR, ki so ga septembra 1998 s pomočjo podkupnin ugrabili iz Srbije, na haaškem sodišču pa je pripravljen tudi pričati proti ostalim obtožencem.
Fischer priznal, da je napadel policista
16. 01. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v sodnem procesu o napadu med konferenco OPEC leta 1975 na Dunaju danes spregovoril o svoji levičarski preteklosti in ob tem zanikal, da bi kdajkoli skrival orožje za mednarodnega terorista Carlosa. Nekdanji skrajni levičar Fischer je pred deželnim sodiščem v Frankfurtu povedal, da je poznal obtoženega Hans-Joachima Kleina, ki se mora zagovarjati zaradi trikratnega umora in treh poskusov atentata med ministrskim srečanjem OPEC 21. decembra 1975. S Kleinom sta se poznala še iz študentskih let v Frankfurtu, ko sta bila člana t.i. Putzgruppe, skupine, ki je zasedala in branila zapuščene zgradbe.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Srečanje Koštunice z Miloševićem
14. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da sta se včeraj sestala Vojislav Koštunica in njegov predhodnik Slobodan Milošević. Govorila sta o razmerah v državi in na Kosovu ter o odnosih med Srbijo in Črno goro.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Anni Nicole Smith dodelili denar
04. 01. 2001 00.00
Sodišče v Los Angelesu je nekdanji Playboyevi zajčici Anni Nicole Smith tudi uradno dodelilo 475 milijonov ameriških dolarjev, potem ko se je 32-letnica pred sodiščem več mesecev borila za del od 1, 6 milijarde dolarjev vrednega premoženja preminulega moža, 90-letnega milijarderja J. Howarda Marshalla.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Večja pooblastila EU v boju proti BSE
27. 12. 2000 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler se je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega dnevnika Die Welt zavzel za "večji manevrski prostor" Evropske unije pri nadzoru ukrepov v boju proti bolezni norih krav (BSE). "Nadzor EU mora biti omogočen neposredno na terenu in ne bi smel biti pogojevan s sporazumom med državami članicami," je menil Fischler, ki je obenem zavrnil možnost, da bi nadzor opravljala izključno EU.
Milošević že spomladi pred sodiščem?
25. 12. 2000 00.00
Vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za premiera ZRJ Zoran 195144inđić je napovedal, da bo ena od prioritet nove vlade sojenje bivšemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot kažejo vmesni rezultati nedavnih parlamentarnih volitev, bo večino politične moči dobila DOS, ki naj bi s 178 sedeži dosegla kar dvo-tretinjsko večino v parlamentu.
Pogovori Koštunice in Jospina
22. 12. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je med včerajšnjim srečanjem z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Parizu izrazil upanje, da bodo jutrišnje parlamentarne volitve v Srbiji omogočile "napredek na poti demokracije in sprememb".
S poravnavo do razbremenitve tožilcev
21. 12. 2000 00.00
Tožilstvo je v letošnjem letu začelo s projektom poravnavanja v lažjih kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč, za katera je zagrožena kazen do treh let ali denarna kazen. S pomočjo poravnalcev so tožilci letos že v predkazenskem postopku rešili 694 zadev, ki bi sicer končale na sodišču. Poleg tožilskega časa prihranijo s poravnavo tudi veliko denarja, saj je postopek pred sodiščem bistveno dražji.
DZ sprejel tri zakonske novele
21. 12. 2000 00.00
Državni zbor je na včerajšnji seji po hitrem postopku sprejel tri zakonske novele, in sicer zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakona o minimalni plači, usklajevanju plač in regresu za letni dopust ter zakona o sodelovanju med Slovenijo ter mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in kazenskim sodiščem za Ruando.
Zavrnjena pobuda Miklavčič Predanove
19. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Neve Miklavčič Predan za oceno ustavnosti in zakonitosti akta predsednika republike, s katerim predlaga kandidatko Darjo Lavtižar Bebler v izvolitev za varuhinjo človekovih pravic, saj niso podane procesne predpostavke za začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti oz. zakonitosti po zakonu o ustavnem sodišču je namreč lahko le predpis ali splošen akt, izdan za izvrševanje javnega pooblastila. Predlog, s katerim predsednik republike predlaga v izvolitev kandidata za varuha človekovih pravic pa ni predpis niti splošen akt.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
DOS začela predvolilno kampanjo
06. 12. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) je danes v Beogradu začela predvolilno kampanjo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Srbiji z obljubo, da bo odpravila še zadnje ostanke Miloševićevega režima. Eden vodij DOS in vodja Demokratične stranke Zoran 195144inđić je na novinarski konferenci poudaril, da želi DOS v Srbiji vzpostaviti zakonito oblast, se boriti proti korupciji v strukturah oblasti, decentralizirati oblast v republiki, ki vključuje tudi popolno avtonomijo Vojvodine, ter oživiti gospodarstvo.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.