sodiščem
Haaško sodišče proti generalom
04. 12. 2000 00.00
Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo kmalu objavilo obtožnice proti hrvaškim generalom, ki naj bi med operacijo Nevihta zagrešili vojne zločine. Obtožnice naj bi bile že skoraj nared in tudi uradno vložene. Po pisanju Jutarnjega lista naj bi obtožnice vložili že kmalu po zagrebškem vrhu med državami Evropske unije in zahodnega Balkana, ki je potekal 24. novembra, vendar je tožilstvo vložitev obtožnic preložilo na začetek prihodnjega leta. Hrvaški in zahodni tisk sta sicer doslej že večkrat ugibala, da bi utegnili biti za zločine v Nevihti obtoženi upokojeni hrvaški generali Mirko Norac, Ante Gotovina in Ivan Čermak.
Andreotti znova pred sodišče
03. 12. 2000 00.00
Nekdanji italijanski premier Giulio Andreotti se bo moral znova zagovarjati pred sodiščem zaradi umora novinarja Carmina Pecorellija. Več kot leto dni po tem, ko je sodišče v Perugii Andreottija oprostilo, so ga državni tožilci znova poklicali na sodišče, saj razpolagajo z novimi bremenilnimi dokazi in izjavami, pišejo v današnjih izdajah italijanski časniki. Pecorelli naj bi konec 70. let zbiral bremenilno gradivo proti Andreottiju, zato naj bi ta ukazal, naj nadležnega novinarja "odstranijo". Proti Andreottiju naj bi po podatkih italijanskega državnega tožilstva prihodnje leto znova sprožili tudi proces zaradi sodelovanja z mafijo. Prvostopenjsko sodišče v Palermu je Andreottija v zvezi s tem pred časom že oprostilo.
Manolić o pobojih Srbov na Hrvaškem
02. 12. 2000 00.00
Nekdanji vodja hrvaške tajne službe Josip Manolić je kot priča v sodnem procesu proti petim nekdanjim hrvaškim vojakom in oficirjem povedal, da so bili umori več kot 50 hrvaških Srbov v Gospiću organizirani. 16. oktobra 1991 naj bi bilo v tem mestu srečanje, na katerem naj bi se udeleženci dogovorili o "likvidaciji" Srbov, je včeraj v Zagrebu izjavil Manolić, ki je bil kratek čas predsednik hrvaške vlade, pozneje pa tudi vodja urada za državno varnost. Manolić ni povedal imen udeležencev omenjenega sestanka, dejal je le, da so še živi.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Gore vztraja v boju za predsednika
30. 11. 2000 00.00
Potem ko so odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora uvideli, da se bo njihova pritožba na potrjene rezultate predsedniških volitev na Floridi, pred okrožnim sodiščem v Tallahasseeju preveč zavlekla, je Gore odobril pritožbo na vrhovno sodišče Floride, katerega prosi, da mu znova pomaga v boju za zmago. Okrožni sodnik Sanders Sauls je v sredo zavrnil zahtevo demokratov po takojšnjem preštevanju spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade, zato bodo Gorovi odvetniki vrhovno sodišče Floride v četrtek pozvali, da prevzame nase preštevanje spornih glasovnic, ali pa Saulsu ukaže, da naj to čimprej stori okrožno sodišče.
Rehbocku kršene človekove pravice
28. 11. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je objavilo razsodbo v primeru Rehbock proti Sloveniji, ki ugotavlja, da so bile nemškemu državljanu Ernstu Rehbocku kršene nekatere človekove pravice. Rehbock se je pred omenjenim sodiščem pritožil zaradi domnevne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Zaslišanje pred sodiščem se je začelo 16. maja.
Mesić bi pričal proti Miloševiću
28. 11. 2000 00.00
Evropska unija bi morala svojo pomoč ZR Jugoslaviji pogojiti z izročitvijo nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Glavna obravnava proti Levstiku
23. 11. 2000 00.00
Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.
Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
Po odločitev na sodišče?
16. 11. 2000 00.00
Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.
Zaporni nalog za Gusinskega
13. 11. 2000 00.00
Ruski pravosodni organi so danes izdali zaporni nalog za medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki je obtožen "goljufije velikega obsega" v zvezi z afero medijskega podjetja Gazprom-Media-Most, ki je že več mesecev v odkritem sporu s Kremljem. Gusinski, ki se mudi nekje v tujini, se namreč danes ni pojavil pred sodiščem v Moskvi, kjer so prebrali obtožnico.
ZDA še vedno brez predsednika
11. 11. 2000 00.00
Štiri dni po ameriških predsedniških volitvah predsednik zmagovalec še ni znan. Odločitev bo padla po ponovnem štetju glasov na Floridi.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Virenque priznal uživanje poživil
24. 10. 2000 00.00
Nekdanji zvezdniški kolesar moštva Festina, Francoz Richard Virenque, je pred sodiščem v Lillu priznal uživanje prepovedanih poživil v času, ko je za omenjeno moštvo vozil na francoskem Touru leta 1998. Na vprašanje predsednika sodišča Daniela Delegove, ali je jemal prepovedane substance, je s tresočim glasom odgovoril: "Da."
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Babickega najprej obsodili, nato pa pomilostili
06. 10. 2000 00.00
Novinarja ruskega radia Svoboda, Andreja Babickega, ki se je domnevno zaradi lažne uporabe potnega lista znašel na zatožni klopi, so danes obsodili na denarno kazen v višini 8350 rubljev (300 dolarjev) in ga takoj zatem pomilostili. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, namreč predvideva pomilostitev za manjše prekrške. Babicki, sicer znan po svojem kritičnem poročanju o operaciji ruske vojske v Čečeniji, je sodni proces označil kot jasen znak, da je svoboda tiska v Rusiji ogrožena. Odvetnik Babickega pa je napovedal, da se bodo na sodniško odločitev pritožili, če bo potrebno, tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
Okrepili varovanje hrvaškega premiera
27. 09. 2000 00.00
Po številnih grožnjah, ki jih je v zadnjem času prejel hrvaški premier Ivica Račan, so okrepili njegovo varovanje, so za francosko in hrvaško tiskovno agencijo, AFP in Hina, potrdili iz premierovega urada. Račan se bo odslej vozil v blindiranem avtomobilu BMW, vendar le na potovanjih izven Zagreba, v Zagrebu pa bo še naprej uporabljal staro službeno vozilo. Kot je poročala AFP, so v uradu potrdili tudi pisanje nekaterih hrvaških časnikov, ki so poročali, da bodo premierovi telesni stražarji nosili neprebojne jopiče. O vrstah groženj pa v uradu niso želeli natančneje govoriti. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je že na začetku meseca sporočil, da je prejel smrtne grožnje, premier Račan pa je dejal, da so v istem času grozili tudi njemu. Grožnje so se pojavile nekaj dni po bombnem napadu na Milana Levarja, pričo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Nacionalisti novo hrvaško levosredinsko vlado kritizirajo zaradi njenega sodelovanja s sodiščem v Haagu. Vlada je namreč sklenila, da bo sodelovala pri preiskavah o krivcih za vojne zločine.
Air France toži Continental Airlines
27. 09. 2000 00.00
Francoski letalski prevoznik Air France je na francoskem trgovinskem sodišču zaradi povzročitve nesreče nadzvočnega letala concorde vložil tožbo proti ameriškemu prevozniku Continental Airlines. Tožbo Air France utemeljuje s tem, da naj bi kovinska ploščica na vzletni stezi pariškega letališča z letala DC-10 Continental Airlinesa 25. julija povzročila nesrečo letala concorde, v kateri je umrlo 113 ljudi. Air France in njena zavarovalnica bosta Continental Airlines tožili pred pristojnim trgovinskim sodiščem v Pontoiseu, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala tiskovna predstavnica družbe Air France. Tožba je osnovana na členu L 141-2 zakona o civilnem letalstvu, v katerem je zapisano, da je prevoznik popolnoma odgovoren za vse delce, ki odpadejo z njegovega letala, je še dodala. Tožbo so na sodišču vložili že pred časom, datum razprave pa še ni znan.
Dunaj razmišlja o tožbi partneric v EU
17. 09. 2000 00.00
Podpredsednica avstrijske vlade in predsednica svobodnjaške stranke (FPOe) Susanne Ries-Passer v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag ni izključila možnosti, da bo Avstrija pred Evropskim sodiščem vložila tožbo proti 14 članicam Evropske unije zaradi večmesečnih dvostranskih sankcij, ki so jih uvedle proti Dunaju. Riess-Passerjeva je napovedala, da bodo natančno preučili, ali je bilo s temi diplomatskimi ukrepi kršeno evropsko pravo. Ob tem je dodala, da ima vsaka država članica še vedno pravico, da izvoli parlament in vlado.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Pogovor Albrightove in Teneta
22. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je z direktorjem ameriške obveščevalne službe CIA Georgeom Tenetom včeraj po telefonu pogovarjala o objavi dokumentov, povezanih z vojaškim udarom v Čilu leta 1973 ter obdobjem generala Augusta Pinocheta. Tiskovni predstavnik State Departmenta je povedal, da nameravata Albrightova in Tenet o tem vprašanju še govoriti.
Rap glasbenik Eminem zahteva ločitev
19. 08. 2000 00.00
Sedemindvajsetletni ameriški rap glasbenik Eminem, prejemnik nagrade grammy, se je po številnih hudih prepirih z ženo Kim odločil vložiti zahtevek za ločitev, so poročali ameriški mediji. Kim in Eminem sta bila sicer par še iz šolskih let, imata štiriletnega sina, poročila pa sta se šele pred letom dni. Kim si je po hudem prepiru z možem julija prerezala žile na rokah in le za las ušla smrti, nekaj tednov pred tem pa je Eminem pred nekim nočnim klubom streljal na ženinega občudovalca, zaradi česar se bo moral septembra zagovarjati pred sodiščem.