spomenika
Papež obiskal Jeruzalem
24. 03. 2000 14.32
Papež Janez Pavel II. je četrti dan svojega popotovanja po Bližnjem vzhodu obiskal Jeruzalem. Tam je najprej odšel na goro Sion, kjer je Kristus imel zadnjo večerjo, potem pa se je sestal z dvema vrhovnima rabinoma in z izraelskim predsednikom Weizmanom. Največje pozornosti pa je bil deležen papežev obisk spomenika žrtvam holokavsta.
Papež obiskal spomenik holokavstu
23. 03. 2000 18.44
Papež Janez Pavel II. je ob obisku spomenika žrtvam holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu izrazil globoko obžalovanje zaradi antisemitizma in preganjanja Judov s strani kristjanov v zgodovini. Sveti oče je poudaril, da nihče ne bi smel pozabiti zločina nad Judi. V nasprotju z izraelskimi pričakovanji pa papež ni zavzel stališča do spornega molka Vatikana v času nacističnih zločinov.
Oman ostaja lastnik Riklijeve vile na Bledu
02. 02. 2000 07.40
Upravno sodišče je razveljavilo odločitev blejskega občinskega sveta o razlastitvi lastnika Riklijeve vile na Bledu Nicholasa Omana zaradi nespoštovanja določb zakona o naravni in kulturni dediščini. Upravno sodišče je v teh dneh namreč presodilo, da pred izdajo odločbe niso bili opravljeni vsi postopki, ki jih predvideva zakon v primeru, če lastnik spomenika ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti in ne opravi potrebnih del na spomeniku. Občina Bled se bo na sodbo pritožila, je danes poročal Radio Slovenija.
Leto okroglih obletnic
02. 01. 2000 12.38
Prelomno leto 2000 bo za Slovenijo tudi leto okroglih obletnic. Desetletje bo minilo od nekaterih ključnih dogodkov, ki so vodili k samostojnosti Slovenije in so pomenili uresničevanje vse glasnejših zahtev po demokratizaciji, suverenosti slovenskega naroda in uvedbi političnega pluralizma, ki so zaznamovale konec osemdesetih let. Sicer bomo v letu 2000 zaznamovali tudi nekatere druge okrogle obletnice. 10. oktobra bo minilo 80 let od plebiscita na Koroškem, na katerem so se prebivalci odločali med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo; večina se je odločila za Avstrijo; prav tako 80 let pa bo 12. novembra minilo od podpisa Rapalske pogodbe, s katero so Goriška, del Notranjske, Trst in vsa Istra pripadli Italiji. 26. novembra bo minilo 200 let od rojstva slovenskega nabožnega pisatelja in pesnika, mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki so ga 19. septembra 1999 razglasili za blaženega. Dan kasneje bomo obeležili 135 let od rojstva začetnika krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem Janeza Evangelista Kreka. 2. aprila bo preteklo 150 let, odkar je v Ljubljani izšel prvi slovenski uradni list Ljubljanski časnik, 5. junija pa bomo zaznamovali 45 let od odprtja novega sejmišča v Ljubljani. 8. junija bo minilo 450 let od izida prvih slovenskih knjig, Abecednika in Katekizma, 7. julija pa 865 let od začetka rednega meniškega življenja v cistercijanskem samostanu Stična. Slovenska prestolnica Ljubljana bo 10. septembra zabeležila 95. obletnico odkritja Prešernovega spomenika.
Bolnico Franja na UNESCOV seznamu?
04. 12. 1999 20.34
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Kot je v zapisal v obrazložitvi, je bolnica Franja najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Spomenik Martinu Luthru Kingu
04. 12. 1999 10.02
V Washingtonu bodo blizu spomenika Abrahama Lincolna postavili še spomenik črnskemu borcu za človekove pravice Martinu Luthru Kingu, je sporočila mesta komisija za gradnjo.
Spomenik koruzi
18. 10. 1999 07.17
V mestu Donji Stepoš nedaleč od Kruševca so na dvorišču kmetijskega proizvajalca Aleksandra Petrovića odkrili Spomenik koruzi. Spomenik je delo akademskega kiparja iz Beograda Živote Ciglića, odkril pa ga je sam Petrović, ki je večkratni rekorder v kmetijski proizvodnji. Odkritju spomenika so prisostvovali številni gostje, predstavniki kmetijskih oblasti ter meščani Donjega Stepoša. Kot poroča Tanjug, spomenik koruzi obstaja samo še v Angoli, kjer so ga postavili pred 20 leti.
Izročili peticijo za Betnavo
29. 09. 1999 20.43
Na Štajerskem je vroče vprašanje vračanja Betnavskega dvorca. Zmago Jelinčič je v imenu Slovenske nacionalne stranke izročil predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku 5.960 podpisov ljudi, ki se zavzemajo za to, da Betnave ne bi vrnili mariborski škofiji. Jelinčič je že napovedal, da bodo v primeru vrnitve dvorca cerkvi vložili zahtevo za razpis referenduma. In kakšne so možnosti za vrnitev Betnave?
Odkritje spomenika v Divači
25. 09. 1999 17.58
V spomin na dogodke ob osamosvojitvi Slovenije so dopoldne v Divači odkrili spomenik. Slavnostna govornika sta bila predsednik države Milan Kučan in minister za notranje zadeve Borut Šuklje. Zgodaj popoldne pa bo na športnem letališču pri Divači potekalo srečanje veteranskih organizacij, ki ga bodo pozdravili predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Davorin Bratuš, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak in predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolničar.
Vlada razglasila 73 kulturnih spomenikov državnega pomena
09. 09. 1999 19.58
Vlada je na današnji seji razglasila 73 kulturnih objektov za kulturne spomenike državnega pomena. S tem bo omogočen enoten sistem varovanja kulturne dediščine, država pa bo primorana k bolj odgovornemu odnosu do pomembne kulturne dediščine tako v strokovnem kot tudi finančnem pogledu. Postopki denacionalizacije zaradi današnje odločitve vlade ne bodo ovirani, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez Uranjek.
Otvoritev spomenika v spomin Nikolaja II.
17. 07. 1999 17.20
V spomin zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II. in njegovi družini so včeraj v bližini Jekaterinburga v Uralu otvorili spomenik, na mestu, kjer so pred osmimi leti odkrili njihova trupla, so poročale ruske televizije.
Dela na stolpu v Pizi
08. 07. 1999 16.23
Kakih sto izvedencev danes in jutri ob poševnem stolpu v Pizi razpravlja o delih za dvig spomenika, ki je zaradi nevarnosti zrušenja že deset let zaprt za javnost.
Spomenik generalu Rudolfu Maistru
24. 06. 1999 19.29
Po številnih zapletih okoli spomenika generalu Rudolfu Maistru, borcu za našo severno mejo, skupltura danes vendarle stoji. Mesto Ljubljana je s postavitvijo spomenika v park pred železniško postajo obeležilo jutrišnji dan državnosti. Več kot tri in pol metre visok konjenik je delo kiparja Jakova Brdarja, ki je za izdelavo konjenika porabil dva meseca.
Nagnjenost stolpa v Pisi je za 21 milimetrov manjša
04. 06. 1999 09.47
Petmetrska nagnjenost stolpa v Pisi se je zmanjšala za približno 21 milimetrov. Manjšo nagnjenost stolpa so v dobrih treh mesecih dosegli s prenašanjem zemlje pod temelje spomenika, so sporočili iz odbora, ki nadzoruje popravljanje stolpa. Nagnjenost 800 let starega stolpa naj bi do jeseni leta 2000 skupno zmanjšali za približno 40 centimetrov, za popravilo pa naj bi potrebovali sedem milijard lir. Od leta 1990 je 58-metrski ''italijanski simbol'' zaprt za obiskovalce. Po končanem popravilu pa Italijani ponovno napovedujejo njegovo odprtje.
Kipi in reliefi Poljaka Andrzeja Renesa v galeriji Ars
12. 05. 1999 10.53
V ljubljanski galeriji Ars bo veleposlanik Republike Poljske v Ljubljani Maciej Szymanski drevi ob 18. uri odprl razstavo kipov in reliefov 40-letnega poljskega umetnika Andrzeja Renesa, posvečeno spominu na skladatelja Chopina.
V Londonu odkrili spomenik sovjetskim žrtvam
09. 05. 1999 18.53
Britanski obrambni minister George Robertson je danes v Londonu odkril prvi spomenik v Veliki Britaniji, postavljen v spomin na 27 milijonov sovjetskih žrtev druge svetovne vojne.
Podoba vojaka - fotografije in upodobitve generala Rudolfa Maistra
11. 03. 1999 16.16
Razstavo Podoba vojaka - likovne upodobitve in fotografije generala Rudolfa Maistra, ki jo je mariborski Pokrajinski muzej lani pripravil ob 80-letnici bojev za Maribor in slovensko severno mejo (1918-1919), so v četrtek odprli tudi v KIC Križanke, razstavišču Mestnega muzeja. V dveh prostorih, premajhnih za vse eksponate, je razstavljenih na desetine fotografij in umetniških upodobitev generala ter dokumentov iz tistega obdobja, razstavo pa dopolnjujejo tudi osnutki z natečaja za spomenik Rudolfa Maistra na konju, ki napovedujejo skorajšnjo postavitev spomenika, ki ga dokončuje kipar Jakov Brdar, v prenovljenem parku ob koncu Kolodvorske ulice, nasproti ljubljanske železniške postaje.
Za 1,5 mm poravnali stolp v Pisi
03. 03. 1999 11.35
Naklon slavnega stolpa v Pisi so z izkopavanji zmanjšali za 1,5 milimetra, so sporočili z odbora za ohranitev spomenika. Odbor izvedencev je decembra lani začel z deli, katerih namen je znova zravnati stolp, ki so ga zaradi pogrezanja zaprli pred devetimi leti. Predsednik odbora je na novinarski konferenci povedal, da nameravajo v prihodnjih dveh mesecih naklon stolpa zmanjšati še za 4 milimetre. Po tem pa naj bi začeli z drugo fazo izkopavanj, katerih namen bo zagotoviti stabilnosti tega dragocenega spomenika. Spomenik so za javnost zaprli januarja leta 1990. Simbol srednjeveške pomorske republike Pise so začeli graditi leta 1173, končali so jih leta 1372, zaradi sestave tal pa se je začel nagibati že kmalu po začetku gradnje v 12. stoletju.
V Ljubljani od danes tri nove likovne razstave
02. 02. 1999 12.27
V treh ljubljanskih galerijah bodo nocoj odprli nove razstave: v prostorih stalne zbirke Mestne galerije bodo do 28. februarja na ogled dela akademskega slikarja Leona Zakrajška pod naslovom 36 pogledov na Fuji, v Mali galeriji na Slovenski cesti bo do 16. marca razstava slik, tabel in globusov hrvaškega umetnika in teoretika Dimitrija Bašičevića Mangelosa (1921-1987), galerija Commerce pa bo do 26. februarja gostila Alenko Kham Pičman z njenimi slikami in grafikami na Prešernovo temo.
Eifflov stolp podrl lasten rekord najbolj obiskanega spomenika na svetu
31. 12. 1998 08.52
Najbolj obiskani spomenik na svetu, Eifflov stolp, je letos s šestimi milijoni obiskovalcev presegel svoj lasten rekord v številu obiskovalcev. Ta je bil zabeležen leta 1992, ko je pariško znamenitost obiskalo 5.747.357 ljudi. Drugi najbolj obiskani svetovni spomenik dosedaj je Empire State Building v New Yorku, ki je leta 1997 zabeležil 3,6 milijona obiskovalcev, na tretjem mestu pa je tokijski stolp, ki ga je lani obiskalo tri milijone ljudi. V istem letu se je na Eifflov stolp povzpelo 5.719.773 obiskovalcev. Med francoskimi spomeniki po številu obiskovalcev sledita muzej Louvre in grad v Versaillesu s tremi oziroma 2,3 milijonoma obiskovalcev.
Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?
26. 12. 1998 12.05
Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.
Ostri spopadi na Zahodnem bregu: ranjenih 31 Palestincev
07. 12. 1998 15.27
V današnjih ostrih spopadih med izraelskimi vojaki in Palestinci na zahodnem bregu je bilo ranjenih 31 Palestincev, so sporočile priče in medicinsko osebje. Po navedbah virov iz bolnišnice naj bi bil nek mladi Palestinec, ki ga je zadel plastičen naboj, klinično mrtev.
V spomin na prof. dr. Antona Trstenjaka
06. 10. 1998 09.59
Minevata dve leti od smrti velikega slovenskega humanista in znanstvenika prof. dr. Antona Trstenjaka. V Fundaciji akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je nastala leta 1992, so za trajno obeležje njegovega življenskega opusa organizirali izdelavo filma, sodelujejo pa tudi pri postavitvi njegovega spomenika v Gornji Radgoni.
Poskus samomora z nepredvidenim koncem
24. 09. 1998 08.04
Neki moški, ki se je želel na kipu ustanovitelja rajnke Sovjetske zveze Vladimirja Iljiča Lenina obesiti, je omahnil v smrt, še preden mu je to tudi uspelo. Nesrečnik, katerega identiteta ni znana, se je poskušal pokončati v sibirskem mestu Gorno-Altajsk okoli 3000 kilometrov vzhodno od Moskve. Nameraval se je namreč obesiti z iztegnjene Leninove desne roke, pri tem pa je padel s štiri metre visokega spomenika, poroča agencija Itar-Tass.
Niko Lukež opozarja na skrunitev spomenika Edvardu Kardelju
03. 09. 1998 14.09
Niko Lukež, pobudnik za predreferendumsko izjasnjevanje, je na novinarski konferenci pred spomenikom Edvardu Kardelju na Trgu republike opozoril na problem skrunitve in lastninjenja kulturnih spomenikov ter vse pristojne organe pozval, naj se odzovejo in ustrezno ukrepajo. Po njegovih besedah gre namreč za kršenje osnovnih moralnih in ustavnih pravic naroda. Takšno početje ga spominja na obdobje protireforacije, zato Lukež meni, da je treba s tem nemudoma prekiniti.
Pisma Rafaela, Michelangela in Tiziana na dražbi
10. 06. 1998 13.32
Konec junija naj bi na dražbi v Milanu naprodaj ponudili originalna pisma nekaj največjih italijanskih renesančnih umetnikov, kot so Rafael, Michelangelo in Tizian. Med gradivi so tudi pismo slikarja Rafaela iz leta 1515, torej iz časa, ko je bil vrhovni nadzornik za antične spomenike; Michelangelovo pismo (1517) o gradnji nagrobnega spomenika za papeža Julija II. ter Tizianovo pismo iz leta 1545, ko je delal za družino Farnese v Rimu.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Romi zahtevajo od Nemčije izplačilo odškodnine
08. 04. 1998 17.18
Mednarodna zveza Romov je danes od nemške vlade zahtevala izplačilo odškodnine za nacističnega preganjanja Romov med drugo svetovno vojno. Predstavnik Mednarodne zveza Romov pri Združenih narodih v Ženevi Fred Hoffmann-Reinhardt je na svetovni dan Romov poudaril, da je bilo v času Tretjega Reicha ubitih več sto tisoč Romov. Nemška vlada bi zato morala javno priznati genocid nad Romi in na osnovi tega žrtvam plačati denarno odškodnino. Predlagal je tudi, da bi pri gradnji spomenika v spomin na žrtve holokavsta v Berlinu upoštevali tudi trpljenje Romov. Nemškemu pisatelju Guenterju Grassu je Mednarodna zveza Romov izročila zlato medaljo za zasluge na področju romske kulture.
Po najdbi bunkerja možna ustavitev gradnje spomenika žrtvam holokavsta
27. 01. 1998 16.38
Odkritje bunkerja v vladni četrti v Berlinu, za katerega domnevajo, da je bil Goebbelsov, utegne biti razlog za ustavitev gradnje bodočega spomenika žrtvam holokavsta. "Razmišljamo o odredbi o takojšnji ustavitvi gradnje," je povedal predstavnik službe za spomeniško varstvo Helmut Engel.
Prispevek Budimpešte za Wallenbergov spomenik v New Yorku
20. 01. 1998 08.30
Mestni svet v Budimpešti bo prispeval 10.000 kamnov, s katerimi bodo postavili temelje za spomenik Raoula Wallenberga, ki bo stal v New Yorku, so sporočili člani mestnega sveta. Vsak kamen tehta približno 50 ton, nekoč pa so bile z njimi tlakovane ulice budimpeštanskega geta. Kamne bodo iz Budimpešte najprej prepeljali na Švedsko, od koder jih bodo poslali v ZDA hkrati z drugimi deli spomenika.