spomenika
Niko Lukež opozarja na skrunitev spomenika Edvardu Kardelju
03. 09. 1998 14.09
Niko Lukež, pobudnik za predreferendumsko izjasnjevanje, je na novinarski konferenci pred spomenikom Edvardu Kardelju na Trgu republike opozoril na problem skrunitve in lastninjenja kulturnih spomenikov ter vse pristojne organe pozval, naj se odzovejo in ustrezno ukrepajo. Po njegovih besedah gre namreč za kršenje osnovnih moralnih in ustavnih pravic naroda. Takšno početje ga spominja na obdobje protireforacije, zato Lukež meni, da je treba s tem nemudoma prekiniti.
Pisma Rafaela, Michelangela in Tiziana na dražbi
10. 06. 1998 13.32
Konec junija naj bi na dražbi v Milanu naprodaj ponudili originalna pisma nekaj največjih italijanskih renesančnih umetnikov, kot so Rafael, Michelangelo in Tizian. Med gradivi so tudi pismo slikarja Rafaela iz leta 1515, torej iz časa, ko je bil vrhovni nadzornik za antične spomenike; Michelangelovo pismo (1517) o gradnji nagrobnega spomenika za papeža Julija II. ter Tizianovo pismo iz leta 1545, ko je delal za družino Farnese v Rimu.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Romi zahtevajo od Nemčije izplačilo odškodnine
08. 04. 1998 17.18
Mednarodna zveza Romov je danes od nemške vlade zahtevala izplačilo odškodnine za nacističnega preganjanja Romov med drugo svetovno vojno. Predstavnik Mednarodne zveza Romov pri Združenih narodih v Ženevi Fred Hoffmann-Reinhardt je na svetovni dan Romov poudaril, da je bilo v času Tretjega Reicha ubitih več sto tisoč Romov. Nemška vlada bi zato morala javno priznati genocid nad Romi in na osnovi tega žrtvam plačati denarno odškodnino. Predlagal je tudi, da bi pri gradnji spomenika v spomin na žrtve holokavsta v Berlinu upoštevali tudi trpljenje Romov. Nemškemu pisatelju Guenterju Grassu je Mednarodna zveza Romov izročila zlato medaljo za zasluge na področju romske kulture.
Po najdbi bunkerja možna ustavitev gradnje spomenika žrtvam holokavsta
27. 01. 1998 16.38
Odkritje bunkerja v vladni četrti v Berlinu, za katerega domnevajo, da je bil Goebbelsov, utegne biti razlog za ustavitev gradnje bodočega spomenika žrtvam holokavsta. "Razmišljamo o odredbi o takojšnji ustavitvi gradnje," je povedal predstavnik službe za spomeniško varstvo Helmut Engel.
Prispevek Budimpešte za Wallenbergov spomenik v New Yorku
20. 01. 1998 08.30
Mestni svet v Budimpešti bo prispeval 10.000 kamnov, s katerimi bodo postavili temelje za spomenik Raoula Wallenberga, ki bo stal v New Yorku, so sporočili člani mestnega sveta. Vsak kamen tehta približno 50 ton, nekoč pa so bile z njimi tlakovane ulice budimpeštanskega geta. Kamne bodo iz Budimpešte najprej prepeljali na Švedsko, od koder jih bodo poslali v ZDA hkrati z drugimi deli spomenika.
Si želite ogledati Dianin grob?
05. 01. 1998 09.40
Občudovalci princese Diane si bodo poslej lahko rezervirali vstopnice za ogled njenega groba. Izkupiček od prodanih vstopnic - vsaka bo stala 9,50 funta - bo šel v dobrodelni sklad z imenom Diana. Brat valižanske princese grof Spencer je vzpostavil 200 telefonskih linij, ki bodo 24 ur na dan sprejemale klice za predprodajo vstopnic za ogled spomenika na otočku sredi jezera v Althorpu, posestvu družine Spencer. Obiskovalci Althorpa si bodo lahko ogledali tudi družinske fotografije in film o Dianinem otroštvu. Althorp bo odprt od 1. julija, na Dianin rojstni dan, do 30. avgusta. Na 31. avgust, dan, ko je umrla v prometni nesreči v Parizu, pa bo razstava zaprta.
Spomenik generalu Maistru bo verjetno na Trgu republike
19. 11. 1997 14.19
Ljubljanski odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je danes predlagal najprimernješo lokacijo, konec septembra pa so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali javni kiparski in arhitekturni natečaj za postavitev Maistrovega spomenika. Razpisno gradivo za sodelovanje na natečaju je prevzelo 21 udeležencev, ki morajo svoja dela oddati do 22. decembra. Spomenik, ki ga bodo predvidoma postavili konec leta 1998 ob 80. obletnici priključitve Štajerske Sloveniji, mora po zamisli odbora predstavljati prepoznaven lik generala Maistra; celotno figuro ali konjenika. Spomenik iz brona ali podobne zlitine, visok približno 7 metrov, pa naj bi skupaj s potrebnimi pripravami stal 50 do 70 milijonov tolarjev.