sprejem
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
Oživljanje hotela Jama
21. 12. 2000 00.00
Postojna, Občina Postojna, turistično podjetje Postojnska jama, turizem, Območna gospodarska zbornica Postojna in Zavod za turizem Postojna so podpisali pismo o nameri o uskladitvi razmerij glede koncesije z upravljanjem Postojnske jame na lokalni ravni, in sicer z namenom oživljanja kompleksa hotela Jama. Podpisniki so s podpisom pisma o nameri med drugim podprli družbo Postojnska jama, turizem pri prizadevanjih za pridobitev koncesije za upravljanje s Postojnsko jamo ter pri oživljanju kompleksa hotela Jama, prav tako pa so se zavezali, da si bodo pri pogajanjih s predstavniki države prizadevali za dogovor, ki bi koncesijske dajatve na osnovi sprejetega razvojnega programa v celoti namenil obnovi in razvoju turistične ponudbe hotela Jama. V pismu o nameri podpisniki menijo, da samo celoten kompleks hotela Jama lahko izpolnjuje turistično funkcijo ter da so prizadevanja za ohranitev namembnosti kompleksa v celoti smiselna.
Brez dogovora o prostocarinskih prodajalnah
20. 12. 2000 00.00
Stališča do zakonskega predloga o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih, po katerem naj bi se prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo s 1. aprilom 2001 preoblikovale v mejne prodajalne, so še vedno različna, se je pokazalo na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Ta naj bi se do vladnega zakonskega predloga sicer opredelil v nadaljevanju seje jutri zjutraj ter s tem omogočil njegov sprejem po hitrem postopku na potekajoči izredni seji Državnega zbora še isti dan.
Lisca umika delnice z borze
20. 12. 2000 00.00
Na zadnji skupščin delniške družbe Lisca Sevnica so delničarji sprejeli sklep o umiku delnic z Ljubljanske borze, saj je že več kot 97,5 odstotka delnic v lasti petih lastnikov. Bo pa Lisca oblikovala sklad lastnih delnic za odkup preostalih delnic. Poslovanje za leto 2000 bo poslej preverjala ljubljanska borzno posredniška hiša Ernest and Young. Sicer pa so delničarji sprejeli tudi več sprememb statuta in poslovnika, med drugim novost, da je za sprejem sklepov potrebna 75-odstotna večina.
Minister Bizjak priredil sprejem
19. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je v ponedeljek na Brdu pri Kranju priredil sprejem za pravosodne organe in v nagovoru med drugim poudaril, da bo v svojem mandatu skušal uveljaviti ključna načela, kot so spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, spoštovanje delitve oblasti in neodvisnosti sodnikov. Minister se je navzočim zahvalil za dosedanje delo ter poudaril, da sta ugled in javna podoba pravosodnih organov odvisna zlasti od uspešnosti njihovega dela, od korektnosti in poštenosti odločanja ter od učinkovitosti in kakovosti delovanja.
Rupel s predstavniki manjšine v Italiji
19. 12. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Ljubljani sestal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, s katerimi se je pogovarjal o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji, največ pozornosti pa so posvetili zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki ta hip čaka na potrditev v italijanskem senatu. Kot je povedal minister Rupel, bo slovenska vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi bil zakon v senatu sprejet čimprej oziroma še v tem sklicu.
Poziv istrskih poslancev vladi
13. 12. 2000 00.00
Poslanci iz slovenske Istre Aurelio Juri, Dorijan Maršič in Roberto Battelli so zaradi zadnjih zapletov v hrvaško-slovenskih odnosih danes vlado pozvali, naj državnemu zboru čimprej predloži v sprejem Zakon o ratifikaciji Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS) ter pristopi pospešeno in z večjim občutkom k iskanju dogovora, ki bo omogočil končno ugotovitev in označitev meje v Istri ter še posebej odpravo vsakega pomisleka glede suverenosti nad zaselki na levem bregu Dragonje.
Presečnik na delovnem srečanju v Luki Koper
13. 12. 2000 00.00
Minister za promet in zveze Jakob Presečnik se je na prvem delovnem srečanju danes v Kopru sestal s predsednikom uprave Luke Koper Brunom Koreličem. Po njem je poudaril, da so gradnja in obnova infrastrukture do Luke Koper ter gradnja drugega železniškega tira Koper-Divača nujni projekti za razvoj Luke Koper in so tudi vključeni v koalicijsko pogodbo vlade. Minister je lahko sicer le zagotovil vladno namero za gradnjo drugega železniškega tira, saj so viri financiranja tega projekta še neznanka. Minister za promet in zveze je napovedal tudi sprejem pomorskega zakonika v prvem trimesečju prihodnjega leta.
Zmeda po Nici
13. 12. 2000 00.00
Dva dni po sklepu vrhunskega zasedanja EU o institucionalnih reformah še vedno ni znanih nekaj ključnih podatkov o dogovoru, ki so ga v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka v Nici dosegli voditelji petnajsterice.
Proslavili Dan samostojnosti
12. 12. 2000 00.00
Slovenski konzulat v New Yorku je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Washingtonu priredil slavnostni sprejem ob prazniku Dnevu samostojnosti republike Slovenije v newyorškem hotelu "UN Plaza". Gostitelj sprejema, veleposlanik Slovenije v ZDA Davorin Kračun je skupaj s soprogo pozdravil številne ugledne goste, med drugim pomočnika generalnega sekretarja Združenih narodov za politične zadeve Danila Türka, delegacijo slovenskega veleposlaništva pri ZN in slovenskega konzula v Clevelandu Toneta Gogalo. Sprejema se je udeležil tudi znani newyorški bogataš Donald Trump, ki ga je spremljala manekenka slovenskega rodu Melanija Knaus.
EU dosegla dogovor
11. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so v današnjih zgodnjih jutranjih urah po petih dneh končali vrhunsko zasedanje v Nici in na doslej najdaljšem vrhu v zgodovini unije dosegli dogovor o institucionalni prenovi, ki odpira pot za izvedbo širitve. Po osemnajstih urah pogajanj so se odločili, da bodo v skladu z lastno zavezo novo pogodbo ratificirali najkasneje v dveh letih, tako da bi morala biti unija z začetkom 2003 pripravljena na sprejem novih članic.
Četrti dan zasedanja voditeljev EU
10. 12. 2000 00.00
V pričakovanju novega predloga francoskega predsedstva o institucionalni reformi, s katero se Evropska unija pripravlja na sprejem novih članic, se danes v Nici že četrti dan nadaljuje zasedanje voditeljev petnajsterice. Kljub še naprej močno različnim stališčem članic do nekaterih ključnih tem medvladne konference francosko predsedstvo ostaja prepričano v uspeh. Verjamem, da bo na koncu sklenjena kvalitetna nova pogodba, ki bo omogočila izvedbo širitve, je po zadnjem krogu pogajanj sinoči izjavil vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Vrh EU o prenovi
09. 12. 2000 00.00
Voditeljem članic Evropske unije je davi francosko predsedstvo predložilo predlog dogovora o institucionalnih reformah, ki ga je skupaj z Evropsko komisijo pripravilo na podlagi sinočnjih dvostranskih pogovorov z delegacijami vseh članic. Prvi kompromisni predlog o najbolj občutljivih vprašanjih prenove zdaj voditelji obravnavajo na skupnem sestanku.
Vrh EU nadaljuje delo
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije nadaljujejo vrhunsko zasedanje v Nici, kjer razpravljajo o reformah EU, ki so potrebne za njeno širitev. Danes naj bi potrdili sklepe s prvega dela zasedanja, med drugim tudi o skupni varnostni in obrambni politiki in varnosti v prehrani, temi, ki je zaradi krize v zvezi z boleznijo norih krav v zadnjem času zelo aktualna. Popoldne se bodo začeli posvečati izključno institucionalni prenovi unije, s katero se pripravljajo na sprejem novih članic.
Nove članice že na volitvah EU 2004
08. 12. 2000 00.00
Vrh Evropske unije (EU) je danes v Nici izrazil upanje, da bodo prve nove članice že sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev, ki bodo junija 2004. Tokrat so članice prvič v uradnem dokumentu o širitvi soglasno omenile leto 2004 in se s tem pridružile Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, ki sta takšno upanje že izrazila.
Obnovljena dvorana že skoraj nared
08. 12. 2000 00.00
Prenovljena parlamentarna dvorana je v veliki meri že pripravljena za sprejem poslancev. Kot je med današnjim ogledom novinarjem pojasnila generalna sekretarka DZ Jožica Velišček, je bil tehnični pregled velike dvorane in obeh preddverij opravljen 5. decembra, po odpravi še nekaterih manjših pomanjkljivosti in dokončni montaži nekaterih delov telekomunikacijske opreme pa se bo DZ izdalo tudi uporabno dovoljenje. Predvidoma naj bi bila otvoritev 22. ali 23. decembra, tako da se bo državni zbor prvič v prenovljeni dvorani sešel na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti oziroma deseti obletnici plebiscita.
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Obveznice RS20 v borzni kotaciji A
05. 12. 2000 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je sprejel odločbo o sprejemu 600.000 imenskih obveznic Republike Slovenije v skupni nominalni vrednosti šest milijard tolarjev, s skrajšano skupno oznako RS20, v borzno kotacijo A. Trgovalna oznaka obveznic je RS20, datum začetka trgovanja pa bo določen naknadno.
Blairovo posredovanje ni zadoščalo
05. 12. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair je skušal uporabiti svoj vpliv, da bi se sin brunejskega sultana lahko vpisal na Univerzo v Oxfordu, vendar neuspešno.
Optimizem zunanjih ministrov
04. 12. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso uspeli uskladiti mnenj o ključnih vprašanjih prenove skupnih institucij. Kljub temu so prepričani, da bodo voditelji držav dogovor o institucionalni reformi podpisali na vrhunskem sestanku v Nici. Gre za izjemno pomembno reformo, brez katere širitev ni mogoča.
Avstrija ni blokirala pogajanj o energiji
04. 12. 2000 00.00
Avstrija ni blokirala sprejema skupnih stališč EU o energiji na novembrskem krogu pogajanj s Slovenijo, temveč so se države članice unije soglasno odločile za odlog nadaljnje obravnave poglavja o energetiki, dokler nacionalni strokovnjaki ne bodo preučili raziskave o potresni varnosti Nuklearne elektrarne Krško. To je v pismu, ki ga danes objavlja bilten Uniting Europe, zapisal Martin Sajdik z oddelka za širitev na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Sajdik s pismom zanika pisanje omenjenega biltena po novembrskem krogu pogajanj, po katerem je Avstrija zaradi nenehne zaskrbljenosti glede varnosti slovenske nuklearke v Krškem blokirala sprejem skupnih stališč EU o energetiki.
Pinochet se je pritožil
02. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so na prizivnem sodišču v Santiagu vložili pritožbo zoper obtožnico in nalogu za hišni pripor, ki ju je proti Pinochetu vložil sodnik Juan Guzman Tapia. Sodniki imajo na voljo 48 ur časa za sprejem ali zavrnitev pritožbe. Eden od Pinochetovih odvetnikov Gustavo Collao je dejal, da je pritožba utemeljena na nepravilnostih v postopkih sodnika Tapie, ki se je odločil proti Pinochetu vložiti obtožnico zaradi zločinov vojaške enote Karavana smrti . Ta je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov, saj ni upošteval sodne uredbe o obveznem preverjanju Pinochetovega zdravstvenega stanja pred njegovo obtožbo.
Povečano število obveznic v kotaciji A
01. 12. 2000 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je 1. decembra 2000 sprejel odločbo, da se s 4. decembrom 2000 sprejme 407.800 državnih imenskih obveznic RS17, 3. izdaje, v skupni nominalni vrednosti 4,078 milijarde tolarjev, v razširjeno borzno kotacijo A.
Razbili Lončaričevo navezo
30. 11. 2000 00.00
Na novinarski konferenci je direktor uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko pojasnil ozadje dogodkov, ko so policisti v ponedeljek, 27. novembra, ob šesti uri zjutraj na območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Kopra pričeli z zaključkom akcije proti organizirani mednarodni kriminalni združbi, ki se je ukvarjala z ilegalnim prevozom prebežnikov iz vzhodnih držav preko Slovenije v Italijo. V akciji, v kateri je sodelovalo 162 kriminalistov in policistov, so prijeli 25 osumljencev, za 24 so odredili policijsko pridržanje, tri osebe pa še iščejo, tudi z mednarodno tiralico. Dvanajst osumljencev so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, zaslišanja zadnjih štirih še tečejo, za sedem osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor, opravili pa so tudi 35 hišnih preiskav in preiskavo bančnega sefa. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte-Brus, z akcijo pa so organizirano združbo razbili od vrha do tal. Pri primeru so dobro sodelovali tudi z italijansko in hrvaško policijo, težave so imeli le zaradi predčasnega razkritja glavnega organizatorja prevozov, ki ga je povzročila nepremišljena izjava tržaškega tožilca, je povedal Mohorko.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Nova uredba o varovanju
25. 11. 2000 00.00
Konec meseca bo začela veljati uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov, ki bo določila oblike in način njihovega varovanja. Njen sprejem je bil potreben zaradi uskladitve z določili zakona o policiji, prispevala pa naj bi tudi k racionalizaciji dela in trošenja sredstev.
Bajuk pozdravil sprejem ZRJ v SEP
25. 11. 2000 00.00
Slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle sta sodelovala na vrhu SEP v Bduimpešti, na katerem so kot 17. državo v članstvo sprejeli ZRJ. Bajuk je pozdravil sprejem ZRJ kot ene od naslednic nekdanje Jugoslavije v SEP. Obenem je pozdravil odločitev jugoslovanske vlade, da obnovi diplomatske stike s Slovenijo, kar bo po njegovih besedah pripomoglo k obnovi gospodarskega sodelovanja med državama.
Kompasove delnice v kotaciji A
24. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi je 24. novembra sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 3.526.714 navadnih imenskih delnic družbe Kompas mejni turistični servis s trgovalno oznako MTSG v skupni nominalni vrednosti 3,526 milijarde tolarjev. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose
22. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.