sprejem
Kompasove delnice v kotaciji A
24. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi je 24. novembra sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 3.526.714 navadnih imenskih delnic družbe Kompas mejni turistični servis s trgovalno oznako MTSG v skupni nominalni vrednosti 3,526 milijarde tolarjev. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Slovenci v Himalaji
22. 11. 2000 00.00
Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.
BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose
22. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
Na Češkem drugi krog delnih volitev
19. 11. 2000 00.00
Na Češkem danes v 26 volilnih okrožjih poteka drugi krog delnih volitev v senat, na katerih volilci izbirajo tretjino od skupno 81 članov zgornjega doma češkega parlamenta. Volišča so odprli ob 8. uri po lokalnem času, zaprli jih bodo ob 22. uri, uradni izidi volitev pa bodo po napovedih češkega urada za statistiko znani jutri.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
Kučan sprejel paraolimpijsko reprezentanco
17. 11. 2000 00.00
Predsednik Milan Kučan je na sprejemu slovenske paraolimpijske reprezentance športnikov invalidov, ki je na 11. paraolimpijskih igrah v Sydneyju med 18. in 29. oktobrom osvojila po dve srebrni in bronasti medalji te še dve četrti mesti, dejal, da bo do konca svojega mandata storil vse, da bi imeli športniki invalidi lažji dostop v predsedniški palači.
Peterle bo prejel Evropski prstan
16. 11. 2000 00.00
Nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock bo slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu v soboto, 18. novembra, v Mariboru vročil posebno priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Obrazložitev priznanja bo podal nekdanji štajerski deželni glavar Josef Krainer, slovesnosti pa se bo med drugimi udeležil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Italijanska vojska na meji s Slovenijo?
15. 11. 2000 00.00
Italija mora čimprej poslati vojsko na mejo s Slovenijo in tako zajeziti naraščajoče število ilegalnih prebežnikov, so zahtevali v vrstah deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki je v ta namen odobril posebno stališče večinske koalicije, to je Pola svoboščin in Severne lige, je danes poročal Primorski dnevnik. Vojska na meji je sicer le predlog, saj lahko o tem odloča le Rim, ki še ohranja pristojnosti na področju obrambe in varovanja državnih meja.
Spremembe na tivatskem letališču
15. 11. 2000 00.00
Zvezni letalski inšpektorat v Beogradu je pred dnevi sprejel sklep, s katerim je letališče v Tivtu uvrstil iz šeste v peto kategorijo, pišejo podgoriške Vijesti in Pobjeda. Na tivatskem letališču zaradi takšne spremembe ne morejo več pristajati večja, ampak samo manjša letala, kakršno je na primer ATR 72 s 67 potniškimi sedeži, ki leti na progi Beograd - Tivat.
Kučan predlagal Drnovška za mandatarja
14. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes Državnemu zboru za mandatarja za sestavo nove vlade predlagal predsednika
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Juventus na preizkušnji
10. 11. 2000 00.00
Italijanski nogometni klub Juventus iz Torina, je po izpadu iz evropskih tekmovanj pred hudo preizkušnjo. Časnik La Gazzetta dello Sport je v petek že pisal, da mora odstopiti trener Carlo Angelotti, ki naj bi na ta način prevzel odgovornost za slabe izide. Spremembe zahtevajo tudi vodilni ljudje v upravi in seveda zvesti navijači.
Danes o sprejemu ZRJ v OVSE
10. 11. 2000 00.00
Danes se bo na posebni seji sestal stalni odbor Organizacije za varnost in
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Gorenje v borzni kotaciji A
08. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem na Ljubljansko borzo je 30. oktobra sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 12,2 milijona navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 12,2 milijarde tolarjev družbe Gorenje, gospodinjski aparati, s trgovalno oznako GRVG. Sprejem bo stopil v veljavo z dnem začetka trgovanja z delnicami GRVG v okviru borzne kotacije A in sočasne izključitve iz trgovanja na prostem trgu. Prvi dan trgovanja bo v petek, 10. novembra 2000.
Slovenija pozdravlja sprejem ZRJ v ZN
02. 11. 2000 00.00
Pozno sinoči je Organizacija združenih narodov dobila novo članico: le nekaj tednov po menjavi človeka na čelu Zvezne republike Jugoslavije so to državo kot novo članico sprejeli v svetovno organizacijo.
Sprejem delnic Gorenja v borzno kotacijo A
02. 11. 2000 00.00
Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi, d.d. je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 12.200.000 navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 12.200.000.000 tolarjev družbe GORENJE gospodinjski aparati, d. d., Velenje, s trgovalno oznako GRVG. Odločba stopi v veljavo z dnem začetka trgovanja z delnicami GRVG v okviru borzne kotacije A in istočasne izključitve iz trgovanja na prostem trgu. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 12.200.000.000 tolarjev in je razdeljen na 12.200.000 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. Delnice so bile 2. junija 1998 sprejete v prosti trg borze. En lot predstavlja ena delnica, minimalna količina za trgovanje preko BTS je 1 lot, enotna oznaka delnic za potrebe trgovanja v okviru borzne kotacije A je GRVG.
Piran dolguje izolski bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Danes je bil na pogovorih med županjo občine Piran Vojko Štular in direktorjem Splošne bolnišnice Izola (SBI) Tomažem Gantarjem o načinu izvršbe pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru, dosežen sklep o dveh sporazumih. Sodba piranski občini nalaga plačilo dolžnega zneska SBI v višini 750 milijonov tolarjev, zakoniti rok za plačilo dolžnega zneska je potekel 11. oktobra letos.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Planika v Novem Sadu
29. 10. 2000 00.00
Demokratične spremembe v ZRJ pomenijo tudi priložnost, da se slovenska podjetja vrnejo na nekdanje tradicionalno tržišče. Prvo podjetje, ki je to že izkoristilo, je kranjska Planika, ki je včeraj v Novem Sadu odprla predstavništvo in trgovino.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Žirinovski za zakon o poligamiji
26. 10. 2000 00.00
Ruski politik Vladimir Žirinovski si prizadeva za zaustavitev postopnega upadanja števila ruskega prebivalstva, zato je kot namestnik predsednika ruskega parlamenta predlagal sprejem osnutka zakona, ki dovoljuje mnogoženstvo in ženskam, mlajšim od 42 let, prepoveduje potovanje. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je predlog zavrnila. Žirinovski je še predlagal, da bi moški, ki želijo skleniti zakon z več ženskami, pred sklenitvijo takšnega zakona nujno morali opraviti preizkus plodnosti pri zdravniku. Matere nezakonskih otrok bi v skladu s predlaganim zakonom lahko določile moškega, ki bi moral kot oče plačevati preživnino za otroke, država pa bi ženam zaposlenih v ruski vojski morala plačati letno dve vožnji do kraja, kjer je zaposlen njihov mož. Statistika kaže, da v Rusiji na enega rojenega umreta dva otroka. Ruski predsednik Vladimir Putin je padec natalitete označil kot enega najbolj perečih problemov v Rusiji. V kavkaški republiki Ingušetiji, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je predsednik države poligamijo dovolil lani, Moskva pa je to odločitev ostro kritizirala.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Proračunska razprava Mestnega sveta
23. 10. 2000 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine bo na današnji redni seji začel z obravnavo proračuna občine za prihodnje leto. Proračun za leto 2001 se, kot je določeno v osnutku, ki ga je pripravila ljubljanska mestna uprava in s katerimi opredeljujejo sredstva za financiranje nalog, ki jih opravlja mestna občina, določa v višini nekaj več kot 41,6 milijard tolarjev.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.