sprejem
Črna gora pripravljena prositi za priznanje
21. 10. 2000 00.00
Črnogorska vlada je pripravljena prositi za mednarodno priznanje ločene države, vendar bi obdržala zvezo s Srbijo, v današnji številki poroča črnogorski dnevnik Vijesti.
Razširitev kotacije delnic Mlinotest
20. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem na Ljubljanska borzi d.d. je dne 4.7.2000 sprejel odločbo o razširitvi borzne kotacije A navadnih delnic na ime družbe MLINOTEST, živilska industrija d. d., z odložnim pogojem, ki bo izpolnjen z dnem vpisa delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d.d..
Razširitev kotacije delnic Mlinotest
19. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem na Ljubljanska borzi d.d. je dne 4.7.2000 sprejel odločbo o razširitvi borzne kotacije A navadnih delnic na ime družbe Mlinotest, živilska industrija, d. d., z odložnim pogojem, ki bo izpolnjen z dnem vpisa delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, d.d..
Povečano število v borzni kotaciji A
17. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je včeraj sprejel odločbo, da se danes v razširjeno borzno kotacijo A sprejme 103.009 imenskih obveznic RS18 3. izdaje v skupni nominarlni vrednosti 10.300.900 EUR ter 390.000 imenskih obveznic R19 2. izdaje izdajatelja Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana, v skupni nominalni vrednosti 3.900.000.000 SIT.
Ljubljanska županja v Pragi
16. 10. 2000 00.00
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik bo jutri na povabilo praškega župana Jana Kasla začela dvodnevni obisk v češki prestolnici. V delegaciji bodo poleg županje še podpredsednik komisije za medobčinsko, medmestno in mednarodno dejavnost Mestne občine Ljubljana (MOL) Roman Jakič, prorektor Univerze v Ljubljani Peter Fister in direktorica Slovenske filharmonije Mojca Menart.
Imenske obveznice v borzni kotaciji A
16. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je 16. oktobra 2000 sprejel odločbo, da se 17. oktobra 2000 v razširjeno borzno kotacijo A sprejme 103.009 imenskih obveznic RS18 3. izdaje v skupni nominalni vrednosti 10.300.900 EUR ter 390.000 imenskih obveznic R19 2. izdaje izdajatelja Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, v skupni nominalni vrednosti 3.900.000.000 SIT.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Začetek odpravljanja sankcij proti ZRJ
12. 10. 2000 00.00
V znak podpore novoizvoljeni jugoslovanski vladi je danes ameriški predsednik Bill Clinton odpravil naftni embargo in prepoved letalskih povezav proti ZRJ. Odločitev je stopila v veljavo takoj. Ukrepa sta veljala od leta 1998 skupaj z drugimi trgovinskimi in gospodarskimi sankcijami, ki so jih ZDA uvedle proti Beogradu. Clinton je ob tem State Departmentu in ministrstvu za finance naložil še takojšnji sprejem ukrepov za odpravo ostalih trgovinskih in finančnih sankcij proti ZRJ.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Paraolimpijci že v Sydneyju
07. 10. 2000 00.00
Slovenska paraolimpijska reprezentanca, ki bo nastopila na največjem tekmovanju za športnike invalide, paraolimpijskih igrah v Sydneyju, je v soboto že prispela na prizorišče tekmovanj. Do začetka iger 18. oktobra se bo 17 slovenskih športnikov posvetilo še zadnjim pripravam.
Senjur sklenil obisk na Švedskem
03. 10. 2000 00.00
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je danes v Stockholmu sklenil dvodnevni obisk, v okviru katerega se je udeležil seminarja o pričakovanjih svetovne ekonomije, včeraj pa se je sestal s švedskim ministrom za trgovino Leifom Pagrotskyim. Sogovornika sta se pogovarjala o dvostranskem gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Kraljevino Švedsko, minister Pagrotsky pa je predstavil tudi stališča in priprave Švedske na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2001.
Sony predstavil Airboard
30. 09. 2000 00.00
Japonski elektronski velikan Sony je predstavil Airboard, prenosni zaslon, s katerim lahko brskate po internetu, pošiljate elektronsko pošto in gledate televizijo. Novo napravo je predstavil kot odgovor digitalne dobe na svoj revolucionarni Walkman. Airboard, lahek 26 centimetrski zaslon, podjetje prodaja skupaj z bazno postajo za sprejem informacij. Uporabnikom pa Omogoča, da se sprehajajo po hiši in gredo celo na vrt, medtem ko ostajajo povezani s svetovnim spletom in se zabavajo z televizijo. Trgovanje z delnicami medtem ko se tuširaš, je navedeno kot ena izmed možnih uporab naprave. Možno pa je tudi brskanje po internetu in gledanje videa med kuhanjem večerje. Airboard, ki ga bo Sony na Japonskem začel prodajati 1. decembra letos, nima ločene tipkovnice, saj je tipkovnica integrirana v zaslonu. Naprava omogoča simultano prikazovanje različnih vsebin, tako da lahko uporabniki gledajo televizijo, medtem ko komunicirajo prek elektronske pošte v spodnjem delu zaslona. Naprava naj bi stala približno 120.000 jenov oziroma 1.100 dolarjev.
Kdor ne skače ni Debevec
28. 09. 2000 00.00
Na brniško letališče je včeraj zvečer prispela prva skupina slovenskih olimpijcev, ki so se vrnili z olimpijskih iger v Sydneyju, med njimi pa je razumljivo največ zanimanja zbudil zlati slovenski strelec Rajmond Debevec. Olimpijskega zmagovalca in ostale slovenske olimpijce je na letališču pričakalo nekaj sto športnih navdušencev.
Začeli so se Slovenski kemijski dnevi
28. 09. 2000 00.00
V Mariboru so se danes začeli Slovenski kemijski dnevi, na katerih se je zbralo okoli 340 strokovnjakov iz ljubljanske in mariborske univerze, raziskovalnih inštitutov ter gospodarstva. Na osrednjem strokovnem srečanju slovenskih kemikov, ki ga je pod okriljem Slovenskega kemijskega društva pripravila Fakulteta za kemijo in kemijsko tehlologijo iz Maribora v sodelovanju z ljubljansko fakulteto in inštituti, bo danes in jutri svoje referate predstavilo 170 udeležencev. Po besedah predsednika organizacijskega odbora srečanja prof. dr. Petra Glaviča bodo udeleženci Slovenskih kemijskih dnevov, na katerih sodelujejo tudi številni strokovnjaki iz tujine, obravnavali strokovna vprašanja v osmih skupinah, poudarek pa bodo dali prenosu dognanj in rešitev iz znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo. Organizatorji Slovenskih kemijskih dnevov so predstavili tudi sinočnji posvet o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije v Sloveniji. Po besedah dr. Glaviča je kemijska, farmacevtska in polimerska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, nadpovprečno pa so uspešne tudi druge procesne industrije, med njimi proizvodnja pijač, celuloze in papirja, nekovin in naftnih derivatov. Kljub temu da so kemijska podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega v vrhu slovenskega gospodarstva, pa še vedno občutno zaostajajo za uspešnostjo poslovanja kemijske industrije v najbolj razvitih državah Evropske unije, kjer država in kemijska podjetja namenjajo znatno več sredstev za raziskovalno-razvojno delo. Po mnenju strokovnjakov bo treba zato tudi v Sloveniji začeti vlagati v razvojno-raziskovalno delo na področju kemije najmanj 10 do 15 odstotkov prihodka, v naslednjih petih letih pa bo treba prenoviti tri četrtine obstoječih programov. Nujno je tudi stalno izobraževanje zaposlenih ter strateško povezovanje podjetij z domačimi in tujimi partnerji. V okviru Slovenskih kemijskih dnevov je dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora prof. dr. Valter Doleček pripravil sprejem za najbolj uspešne diplomante, ki so za svoje dosežke pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo prejeli nagrade Sklada Henkel Slovenija. Zlati prstan in denarno nagrado so letos prejeli Amra Perva, Tatjana Čoh in magister Gorazd Sobočan. Kot je dejal dr. Doleček, njihovi dosežki kažejo na to, kako kakovostno je kemijsko izobraževanje v Sloveniji in kakšne možnosti imajo študentje za vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo.
Juri predstavil okoljevarstveni program
26. 09. 2000 00.00
V organizaciji odbora za okolje, zaščito narave in varnost reaktorjev nemškega zveznega parlamenta je bila včeraj v Berlinu javna razprava na temo Širitev Evropske unije (EU) na vzhod in okolje, na kateri so sodelovali predstavniki pristojnih parlamentarnih odborov petih držav kandidatk za prvi krog širitve EU.
Maradona se počuti utrujenega
25. 09. 2000 00.00
Mesec dni pred praznovanjem 40. rojstnega dne in le nekaj dni pred izidom njegove avtobiografije, je nekdanji
Novi nadzorni sveti podjetij za proizvodnjo električne energije
22. 09. 2000 00.00
Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so bile danes izredne skupščine delničarjev šestih podjetij za proizvodnjo električne energije, TE Brestanica, TE Šoštanj, Savskih elektrarn, Dravskih elektrarn, Soških elektrarn in TE Trbovelj, na katerih so v skladu z dnevnim redom obravnavali odpoklic oziroma imenovanje članov nadzornih svetov, predstavnikov ustanovitelja. Kot so povedali na resornem ministrstvu, so skupščine omenjenih javnih podjetij v vseh šestih nadzornih svetih odpoklicale dosedanje predstavnike vlade in imenovale nove, kakor jih je predlagal ministrski zbor.
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.
ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.
Britanska vojska zavrača mozoljave mladeniče
15. 09. 2000 00.00
Britanskega najstnika Alana Redpatha niso sprejeli v britansko poklicno vojsko, ker ima mozolje. Tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva je za londonski tabloid Sun povedal, da morajo naborniki nositi maskirno barvo in zaščitne maske, kar lahko še poslabša mozoljavost. Alan Redpath, ki že od otroštva sanja, da bo postal vojak, tega ne razume, in sprašuje, ali se mozoljavi vojaki niso sposobni boriti. Pojasnjuje, da ima večina najstnikov mozolje, in poudarja, da je postati vojak njegova edina želja. Redpath je preizkus telesne vzdržljivosti za sprejem v vojsko odlično opravil, vojaka pa sta bila že njegov oče in dedek. Predstavnik ministrstva za obrambo je mladeniču obljubil, da ga bodo sprejeli v vojsko, ko bo odpravil mozoljavost.
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Opozicija v ZRJ za rešitev vprašanje sukcesije
12. 09. 2000 00.00
Eden od voditeljev Demokratske opozicije Srbije (DOS) in predsednik Demokratske stranke Zoran Djindjić je v pogovoru za TV Pančevo sinoči napovedal, da naj bi demokratična vlada, ki naj bi jo sestavili po zveznih volitvah v ZRJ 24. septembra, takoj začela reševati vprašanja nasledstva premoženja in dolgov nekdanje SFRJ. Istočasno bo ZRJ zaprosila za sprejem v ZN in glavne mednarodne finančne ustanove, je še napovedal Djindjić.
Slovenija za tri leta prevzela predsedovanje CEMAT-a
12. 09. 2000 00.00
Rezultat 12. konference evropskih ministrov za prostor (CEMAT), ki je potekalo v Hannovru od 7. do 8. septembra, je sprejem vodilnih načel za trajnostni razvoj evropske celine, na konferenci pa so tudi izbrali Slovenijo kot državo, ki bo v naslednjem triletnem obdobju predsedovala konferenci CEMAT, je uvodoma poudaril minister za okolje in prostor Andrej Umek, ki je na današnji novinarski konferenci s sodelavci predstavil pomen predsedovanja Slovenije organizaciji CEMAT ter glavne dejavnosti organizacije v obdobju slovenskega predsedovanja.
Odbor za gospodarstvo za sprejem azbestnega zakona
12. 09. 2000 00.00
Odbor DZ za gospodarstvo je na današnji seji brez razprave potrdil predlog novele zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Zakon je predviden za sprejem po hitrem postopku. Pred koncem seje, pod točko razno, pa so člani odbora soglašali še s predlogom Benjamina Henigmana (SLS+SKD), naj se predlog zakona uvrsti med prvih pet točk naslednje seje DZ, ki se začne jutri. Spričo zajetnega dnevnega reda 55. redne seje DZ namreč obstaja bojazen, da poslanci zakona ne bi utegnili sprejeti.
Sprejem v čast Kučana
10. 09. 2000 00.00
Lastnik podjetja A&
Panić s Kučanom o prihodnosti Srbije
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je ob robu vrha tisočletja na sedežu OZN v New Yorku srečal tudi z nekdanjim premierom ZR Jugoslavije Milanom Panićem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti Srbije po skorajšnjih volitvah ter o tem, kaj je mogoče s skupnimi napori storiti, da bi na volitvah zmagala demokratična opozicija.
Temelin bo kmalu začel z obratovanjem
07. 09. 2000 00.00
Češko elektrogospodarstvo bo (CEZ) 20. septembra zaprosilo državni urad za atomsko varnost v Pragi, naj mu izda dovoljenje za začetek obratovanja prvega reaktorja jedrske elektrarne Temelin, je danes v Pragi povedal direktor Temelina Frantisek Hezoucky, in dodal, da bodo do takrat opravili še celo vrsto testiranj.