ustavne
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Izteka se rok za zbiranje kandidatur
26. 09. 2000 00.00
Opolnoči se bo iztekel že drugi, tokrat 60-dnevni rok za zbiranje predlogov kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika. Poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje kandidatur je bil v uradnem listu objavljen 28. julija. Na ustavnem sodišču se bo namreč s 30. septembrom spraznilo mesto ustavnega sodnika, saj je sodnica ustavnega sodišča Miroslava Geč-Korošec zahtevala, da se jo zaradi odhoda v pokoj predčasno in z omenjenim dnem razreši s te funkcije. Na mesto ustavne sodnice je Miroslava Geč-Korošec nastopila 9. januarja 1998, v devetčlanskem ustavnem sodišču pa je nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca. Mandat bi se ji iztekel leta 2007.
SNS zahteva razveljavitev sporazuma o duhovni oskrbi vojaških oseb
22. 09. 2000 00.00
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) od vlade zahteva, naj razveljavi sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski ter ta vprašanja uredi v skladu z ustavnim določilom enakopravnosti. Omenjeni sporazum, ki sta ga včeraj sklenili vlada in Slovenska škofovska konferenca, je protiustaven, saj neposredno spodbuja k verski neenakopravnosti, je v sporočilu za javnost zapisal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič, ki se pri tem sklicuje na 63. člen ustave.
Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.
Delegacija madžarskega ustavnega sodišča v Sloveniji
20. 09. 2000 00.00
Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je skupaj z državnim sekretarjem Markom Starmanom sprejela delegacijo madžarskega ustavnega sodišča, ki se pod vodstvom predsednika Janosa Nemetha na povabilo slovenskega ustavnega sodišča mudijo na tridnevnem obisku v Sloveniji.
Vlada brez raziskav
12. 09. 2000 00.00
Kar zadeva javnomnenjske raziskave oziroma njihove izvajalce, je vlada očitno dregnila v sršenje gnezdo. Naj spomnimo, sredi julija se je vlada odrekla anketam raziskovalne skupine Nika Toša, nato je sredi avgusta podpisala pogodbo z agencijo Ninamedia, ta pa je po le treh opravljenih raziskavah sodelovanje z vlado odpovedala - danes.
Nov način imenovanja predsednika vlade
08. 09. 2000 00.00
Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je izglasovala politično podporo predlogu, po katerem naj bi državni zbor s spremembo oziroma dopolnitvijo ustave določil nov način imenovanja predsednika vlade in ministrov še pred parlamentarnimi volitvami. Do formalnega predloga za začetek postopka ustavne revizije, ki ga je vlada skupaj z novim zakonom o vladi pripravila konec letošnjega avgusta, se bo ustavna komisija pod vodstvom predsednika DZ Janeza Podobnika predvidoma opredelila prihodnji teden
Črnogorski volilni ukrepi
26. 08. 2000 00.00
Črnogorska vlada je včeraj vsem državnim medijem prepovedala poročanje o jugoslovanskih volitvah, ki so napovedane za 24. septembra, da bi tako zmanjšala sodelovanje
Zakon o splošnem upravnem postopku
08. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem bo stopila v veljavo novela zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da se iz lani sprejetega zakona o upravnem postopku črta sporni zakonski člen, po katerem državljani zaradi neporavnanih obveznosti do države ne bi mogli dobiti na primer lokacijskega ali gradbenega dovoljenja, potnega lista ali osebne izkaznice.
SDS želi "uporaben" tripartitni dogovor
08. 08. 2000 00.00
Izvršilni odbor SDS je na svoji četrtkovi seji izoblikoval pripombe in dopolnila k tristranskemu dogovoru o delovanju vlade do konca mandata, ki ga je na pobudo SLS+SKD Slovenske ljudske stranke pripravil minister brez listnice Tone Jerovšek, in jih danes poslala združeni stranki in premieru Andreju Bajuku, je na današnji novinarski konferenci SDS med drugim povedal njen prvak in minister za obrambo Janez Janša. Po njegovih besedah želijo socialdemokrati s pripombami in dopolnili narediti omenjeni dogovor "uporaben". Člani izvršilnega odbora so se tudi odločili za sklic izrednega kongresa stranke, ki bo 9. septembra v Murski Soboti.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
O spremembi ustave
22. 07. 2000 16.20
Državni zbor bo v torek, 25. julija, pričel 53. izredno zasedanje na katerem bo odločal o spremembi ustave in s tem povezano o podrobnejši opredelitvi proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu, na dnevnem redu bo tudi t.i. sveženj evropske zakonodaje, s predhodne 52. izredne seje pa bodo prenesli na novo plenarno sejo še šest zakonov.
Referendum v Črni gori?
22. 07. 2000 12.31
Đukanovićev svetovalec Miodrag Vuković je včeraj povedal, da Črna gora v primeru Miloševićeve zmage na naslednjih volitvah ne bo imela druge izbire kot razpisa referenduma o neodvisnosti. Dodal pa je, da trenutni cilj Črne Gore ni referendum, ampak zgolj zadnje sredstvo, ki bi ga Podgorica uporabila v brezizhodni situaciji.
SDS bo zbirala podpise za razpis referenduma
22. 07. 2000 10.00
Predsednik SDS Janez Janša je med včerajšnjo sejo sveta stranke, na kateri razpravljajo o aktualnih dogodkih, napovedal, da bo poslanska skupina SDS v primeru, da državni zbor sprejme Potrčev predlog ustavnih sprememb o volilnem sistemu, poskušala zbrati podpise 30 poslancev za razpis naknadnega potrditvenega referenduma, ki bi šele potencialno potrdil legitimnost takšne spremembe ustave. Vendar pa bi takšne spremembe ustave po Janševem mnenju zanikale nekaj, kar je bilo že sprejeto na referendumu, na katerem so se ljudje izrekli za dvokrožni večinski volilni sistem.
Podprt predlog ustavnega zakona
22. 07. 2000 09.59
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''. Predlagano dopolnitev 80. člena ustave in njen izvedbeni del, ki ga je na podlagi minuli teden sprejetih usmerjevalnih stališč v državnem zboru pripravila parlamentarna pravna služba, je komisija podprla s 15 glasovi proti petim. Za predlagani ustavni zakon so glasovali poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS, proti pa štirje poslanci SDS in poslanec SNS. Državni zbor bo o ustavni spremembi, ki naj bi vnesla določene spremembe v obstoječi volilni model za izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev, po napovedih odločal na naslednjem izrednem zasedanju s pričetkom v torek, 25. julija.
Ustavni zakon pripravljen za odločanje v DZ
21. 07. 2000 12.33
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''.
Za predsednika ZRJ dovolj večina
20. 07. 2000 21.39
Novi predsednik ZRJ bo izvoljen neposredno, za zmago bo zadostovala navadna večina, volilna udeležba pa ne bo več igrala nobene vloge, je danes poročala srbska tiskovna agencija Beta. Jugoslovanski parlament bo prihodnji ponedeljek na predlog zvezne vlade obravnaval volilno zakonodajo s spremenjenim načinom izvolitve predsednika ZRJ in poslancev obeh domov zvezne skupščine ter novimi volilnimi okraji. Spremembe volilne zakonodaje so potrebne, ker je zvezna skupščina, v kateri prevladujejo privrženci jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, 6. julija sprejela ustavne spremembe, ki omogočajo neposredno izvolitev predsednika ZRJ in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Približevanje EU je prepočasno
20. 07. 2000 15.52
Domnevno zaostajanje pri približevanju EU je bilo za novo vlado le izgovor za prevzem oblasti in za zavrnitev možnosti predčasnih volitev, pravi razlogi za oblikovanje nove vlade pa se skrivajo v aktualnih dogajanjih glede volilnega sistema, ocenjujejo v največji opozicijski stranki LDS. Kronski dokaz tega naj bi bila po besedah podpredsednika stranke Igorja Bavčarja napovedana vezava zaupnice vladi na ustavne spremembe in ne na evropske zadeve. ''Vlada je pripravljena podrediti enega od koalicijskih partnerjev, to je SLS+SKD, in uporabiti vzvod pritiska, s katerim lahko v temelje ogrozi dejavnosti nove koalicije, pri čemer ne razmišlja o razlogu, s katerim je utemeljila potrebo po oblikovanju nove vlade,'' je dejal Bavčar.
Zagožen o sporu v koaliciji
19. 07. 2000 10.42
Podpredsednik stranke SLS+SKD Lojze Peterle je včeraj omenil možnost izrednega kongresa nove združene stranke, kjer naj bi reševali spor s koalicijsko partnerico SDS. Obe stranki za konec tedna napovedujeta tudi ločen posvet vodstev. Danes bo razpravo o ustavnih spremembah volilne zakonodaje nadaljevala tudi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe.
Koalicija ne bo razpadla?
14. 07. 2000 20.22
Dober mesec po prisegi nove vlade je bila enotnost koalicije na prvi resni preizkušnji. Združena ljudska stranka se je namreč odrekla v kolicijski pogodbi zapisani zavezi za uveljavitev večinskega volilnega sistema. Njeni poslanci so včeraj podprli ustavne spremembe, ki bi uzakonile drugačen volilni model, zaradi česar so mnogi že ugibali o razpadu pomladnega zavezništva. ''Mislim da koalicija Slovenija zaradi tega ne bo razpadla,'' je dejal Zagožen. Popoldne pa se je poslanska skupina SLS + SKD sestala z izvršilnim odborom stranke. Med sejo je predsednik, ki so ga Socialdemokrati obtožili soliranja, zagotovil, da vodstvo stranke podpira odločitve poslanske skupine v zvezi z volilno zakonodajo.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
DZ nadaljuje razpravo o volitvah
13. 07. 2000 13.38
Državni zbor je danes začel sejo z včeraj začeto in tudi prekinjeno razpravo o oblikovanju mnenja za predsednika države Milana Kučana o najprimernejšem roku za razpis in izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
Prestavljen predlog o referendumu
12. 07. 2000 09.00
Po pričakovanjih bi parlament včeraj moral vsaj začeti z obravnavo dveh tem, povezanih z jesenskimi volitvami. Prva je pobuda skupine poslancev za omembo proporcionalnega volilnega sistema v ustavi, druga pa odgovor predsedniku države v zvezi z njegovim vprašanjem, kdaj naj razpiše volitve. A poslanci so se včeraj bolj kot s tema temama ukvarjali s proceduralnimi zapleti. Še največ dela so opravili na Komisiji za ustavne spremembe in volilni sistem, kjer jim je zakonodajni minister Tone Jerovšek predstavil vladni predlog referenduma. Z njim bi volilci mimo parlamenta odločili, po katerem sistemu voliti v bodoče.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Moratorij za vse sklepe Beograda
07. 07. 2000 17.58
Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Črnogorski moratorij na srbske sklepe
07. 07. 2000 17.58
Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Kdaj bomo volili?
06. 07. 2000 19.36
Če sklepamo po dogajanju na današnji komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe, bo predsednik države Milan Kučan jesenske volitve lahko razpisal povsem po lastni presoji. Člani komisije so namreč sprejeli nekakšen osnutek odgovora na Kučanovo pisno vprašanje, kdaj naj razpiše volitve. Datuma mu ne morejo predlagati, pričakujejo pa, da bo pri odločitvi upošteval dejstvo, da še potekajo razprave o tej temi.