varnostnega
Iraški zunanji minister v Iranu
18. 02. 1998 10.05
Iraški zunanji minister Mohamed Said al-Sahaf je danes prispel v Teheran na "posvet" z iranskimi voditelji. Pogovarjali se bodo zlasti o najnovejšem razvoju dogodkov v Iraku, je poročal radio Teheran. Al-Sahaf naj bi se na poti iz Pariza v Teheranu sestal z iranskim kolegom Kamalom Harazijem. Kot je znano, Iran nasprotuje morebitni ameriški vojaški akciji proti Iraku, hkrati pa poziva Bagdad, naj dosledno izpolnjuje resolucije Varnostnega sveta ZN.
Annan v petek v Bagdad
18. 02. 1998 09.58
Generalni sekretar OZN Kofi Annan bo v petek dopotoval v Bagdad, kjer bo skušal prepričati iraške oblasti, da privolijo v nemoteno delo mednarodnih inšpektorjev za nadzor nad uničenjem orožja za množično uničevanje (UNSCOM). Annan se je v torek pozno popoldne v New Yorku še enkrat sestal s predstavniki držav petih stalnih članic Varnostnega sveta in tokrat dobil podporo za posredovanje v krizi. Ruski in francoski diplomati so v zadnjih dneh od generalnega sekretarja zahtevali, naj odpotuje v Irak in se pogovori s tamkajšnjim vodstvom, ki si Annanovega obiska prav tako zelo želi, saj pomeni zadnjo možnost za mirno rešitev krize.
Annan še ta teden v Bagdadu
17. 02. 1998 12.43
Generalni sekretar ZN Kofi Annan naj bi v četrtek iz New Yorka odpotoval v Bagdad, kamor naj bi prispel v petek, se je izvedelo iz arabskih diplomatskih virov.
Kofi Anan ne bo posredoval v iraški krizi
17. 02. 1998 09.27
Generalni sekretar OZN Kofi Anan se je ponovno sestal s predstavniki petih držav stalnih članic Varnostnega sveta, s katerimi je razpravljal o rešitvi iraške krize in svoji morebitni poti v Bagdad. Anan je po sestanku še enkrat izrazil svoje stališče, da bo v Bagdad odpotoval šele takrat, ko bo prepričan, da bo njegovo posredovanje prispevalo k mirni rešitvi krize.
Annanov obisk v Iraku zadnje upanje?
16. 02. 1998 10.13
Po mnenju egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka je obisk generalnega sekretarja ZN Kofija Annana v Iraku zadnje upanje za mirno rešitev iraške krize. V pogovoru za ponedeljkovo izdajo Financial Timesa je Mubarak še povedal, da je kar štirikrat svetoval Bagdadu, naj inšpektorjem ZN takoj in brezpogojno prižge zeleno luč. Kofi Annan se bo danes pozno zvečer po srednjeevropskem času v New Yorku srečal z ameriškim veleposlanikom pri ZN Billom Richardsonom in veleposlaniki ostalih štirih stalnih članic Varnostnega sveta - Velike Britanije, Kitajske, Rusije in Francije. Če bodo na srečanju dosegli dogovor, bo Annan v Bagdad verjetno odpotoval v torek ali sredo, so sporočili neimenovani viri ZN.
Srečanje Annan - Husein?
12. 02. 1998 10.02
Po podatkih iz krogov Združenih narodov generalni sekretar ZN Kofi Annan razmišlja o tem, da bi zaradi iraške krize sredi prihodnjega tedna odpotoval v Bagdad in se sešel z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom. Kot je bilo slišati v New Yorku, pa morajo biti za to vsekakor izpolnjeni "potrebni pogoji". Eden od njih je, da mora omenjeni obisk podpreti vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta.
Iskanje diplomatske rešitve s ciljem, da bi iraško vlado pripravili k popolnemu izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN
12. 02. 1998 10.01
Pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN soglaša, da bodo nadaljevale prizadevanja za diplomatsko rešitev iraške krize. To je po zaključku 90-minutnega pogovora, h kateremu so bili povabljeni veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Rusije in Kitajske, povedal generalni sekretar ZN Kofi Annan. V izjavi, ki jo je prebral tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard, pa je zapisano, da si bodo udeleženci pogovora še naprej prizadevali za iskanje "diplomatske rešitve s ciljem, da bi iraško vlado pripravili k popolnemu izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN".
Ura diplomacije se še ni iztekla
10. 02. 1998 13.58
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v ponedeljek za postajo BBC izjavil, da so se Iračani postavili v nemogoč položaj, ker so Združenim narodom prepovedali preglede orožja, toda kljub temu nobena rešitev krize ne sme ponižati Bagdada. Annan je dejal, da je potrebno pomagati Iračanom, da bodo izšli iz slepe ulice. Izrazil je pričakovanje, da je mogoče najti sporazum, ki bi dovolil posebni komisiji Združenih narodov za razorožitev (UNSCOM) dokončati njeno poslanstvo. Annan je še dejal, da se "ura diplomacije" še ni iztekla, da pa je potrebno Bagdadu dati jasno vedeti, da so resolucije Varnostnega sveta resna zadeva. Generalni sekretar ZN ni izključil možnosti, da se osebno poda v iraško prestolnico, vendar je menil, da je potrebno poprej najti "praktično rešitev", ki bi preprečila uničujoče letalske napade.
Srečanje Drnovška in Chiraca
10. 02. 1998 11.26
Slovenski premier Janez Drnovšek se je na svojem prvem uradnem obisku v Franciji dopoldne sešel s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom. Osrednji temu pogovora sta slovensko vključevanje v Evropsko unijo in prizadevanja Slovenije za vstop v NATO.
ZDA ne potrebujejo letališč v Saudovi Arabiji
09. 02. 1998 12.41
Ameriški sekretar za obrambo William Cohen je po pogovoru s savdskim kraljem Fahdom izjavil, da ZDA ne bodo vztrajale pri uporabi letalskih oporišč v Saudovi Arabiji za morebitni napad na Irak. Savdski kralj je v strahu pred arabsko opozicijo namreč zavrnil sodelovanje pri kaznovanju Iraka zaradi nespoštovanja resolucij Varnostnega sveta.
Anan: Uporaba sile poslednji izhod
06. 02. 1998 14.28
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v pogovoru za časnik al-Hayat opozoril, da mora biti uporaba sile "zadnji izhod in zadnje sredstvo," s katerim bi Irak prisilili k spoštovanju resolucij Varnostnega sveta ZN. Vodja britanske diplomacije Robin Cook pa je v pogovoru za televizijsko mrežo BBC ocenil, da zalivske države vse jasneje spoznavajo, da je treba ustaviti Sadama Huseina.
Bela hiša odločno zavrača iraške predloge
04. 02. 1998 19.05
V Beli hiši so danes odločno zavrnili zadnji iraški predlog o odobritvi pregleda osmih predsedniških mest, ter pri tem poudarili, da morajo inšpekcije strokovnjakov Združenih narodov potekati brezpogojno in neovirano.
Minister Frlec v Veliko Britanijo
03. 02. 1998 15.36
Zunanji minister Boris Frlec bo v četrtek na uradnem obisku v Londonu, kjer se bo sestal z vodjo britanske diplomacije in predsedujočim ministrskemu svetu Evropske unije Robinom Cookom.
Albrightova prepričana, da bodo zalivske države sodelovale v primeru napada na Irak
03. 02. 1998 13.20
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je danes v Manami izrazila prepričanje, da bodo zalivske države v primeru vojaške akcije proti Iraku sodelovale z ZDA.
Kučan odpisal Clintonu
02. 02. 1998 17.38
Predsednik republike Milan Kučan je danes odgovoril na pismo ameriškega predsednika Billa Clintona, v katerem ga je Clinton seznanil z ameriškimi stališči do Iraka in iraških izpolnjevanj mednarodnih obveznosti. V svojem odgovoru Clintonu je Kučan zagotovil, da bo Slovenija kot članica Varnostnega sveta ZN vztrajala, da je Irak dolžan brezpogojno in v celoti izpolniti zahteve resolucij VS, ki zadevajo uničenje kemičnega, bakteriološkega in drugega orožja za množično uničevanja, kot tudi, da je dolžan dopustiti popolno svobodo delovanja Komisije ZN za nadzor razorožitve Iraka (UNSCOM).
Chirac in Jelcin o krizi v Iraku
02. 02. 1998 15.42
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov ruski kolega Boris Jelcin sta se danes po telefonu pogovarjala o iraški krizi. Strinjala sta se, je pojasnila tiskovna predstavnica francoskega predsednika, da bi bilo potrebno Irak po diplomatski poti prepričati, da bi spoštoval resolucije Varnostnega sveta o razoroževanju.
Iraku bodo povečali kvoto za izvoz nafte
02. 02. 1998 09.39
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je predlagal, da bi Iraku povečali kvoto za izvoz nafte. Tako bi lahko v enem polletju od izvoza nafte zaslužil 5,2 milijarde dolarjev. S tem naj bi izboljšali delovanje programa <i>nafta za hrano</i>. Doslej je lahko Bagdad vsake pol leta izvozil za 2 milijardi dolarjev nafte, za to vsoto pa je nato kupil hrano in zdravila za prebivalstvo. Annanov predlog bodo danes dobile članice Varnostnega sveta ZN.
Rusija opozarja pred vojaškim napadom na Irak
28. 01. 1998 18.45
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je v Bonnu opozoril pred vojaškim napadom na Irak, s katerim so zagrozile ZDA. Po srecanju z nemškim kolegom Volkerjem Ruehejem je Sergejev izjavil, da obstaja še vrsta drugacnih moznosti, s katerimi bi bilo iraškega predsednika Sadama Huseina moc pripraviti do sodelovanja z ZN.
Butler se bo ponovno sestal s podpredsednikom iraške vlade
21. 01. 1998 09.35
Vodja inšpektorjev Združenih narodov za razorožitev Iraka Richard Butler se bo danes v Bagdadu ponovno na kratko srečal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom, pred vrnitvijo v New York pa bo imel še tiskovno konferenco.
Rusija bo posredovala v novonastali iraški krizi
13. 01. 1998 18.22
Rusija namerava posredovati tudi v najnovejšem sporu v zvezi z nadzorom razoroževanja Iraka. Moskva vodi pogajanja z Bagdadom in člani Varnostnega sveta z namenom, da bi omilila trenutno krizo, je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin. Pomembno je, da se prepreči nov "kratek stik" v odnosih Bagdada do ZN, pa tudi vrnitev v položaj, kakršen je nastal lani novembra, je Nesteruškinove besede povzela ruska agencija Interfax.
Irak prepovedal delovanje novi skupini UNSCOM-a
12. 01. 1998 18.28
Tiskovni predstavnik iraške vlade je napovedal, da bo Bagdad prepovedal delovanje novi skupini strokovnjakov Združenih narodov za razorožitev Iraka (UNSCOM), dokler njena sestava ne bo spremenjena tako, da bo v njej manj Američanov. Prepoved delovanja začne veljati v torek. Po besedah omenjenega predstavnika je sestava skupine, v kateri je devet Američanov, pet Britancev ter po en Rus in Avstralec, vodi pa jo Američan Scott Ritter, očiten dokaz neuravnoteženosti, kar je za Bagdad nesprejemljivo. Odločitev o prepovedi delovanja UNSCOM bo veljala vse dotlej, dokler ne bo sestava skupine odražala ravnotežja med stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, je pojasnil tiskovni predstavnik.
ZDA nameravajo ohraniti okrepljeno vojaško navzočnost v Perzijskem zalivu
09. 01. 1998 10.27
Navkljub popuščanju napetosti v odnosih z Irakom nameravajo Združene države Amerike ohraniti okrepljeno vojaško navzočnost v Perzijskem zalivu. "Za zdaj ni načrtov o morebitnem zmanjšanju oboroženih sil v zalivu," je v četrtek v Washingtonu izjavil tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Kenneth Bacon. Dodal je, da iraški predsednik Sadam Husein "še ni pokazal nikakršne pripravljenosti za popolno izpolnjevanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov", saj še vedno zavrača neoviran dostop do "določenih občutljivih mest".
Irak nadaljuje izvoz nafte po programu nafta za hrano
09. 01. 1998 09.42
Iraški predlog za določitev januarskih cen za njegovo surovo nafto so v četrtek potrdili in s tem odpravili še zadnjo oviro za nadaljevanje iraškega izvoza po programu ZN "nafta za hrano". Odobritev je bila sprejeta avtomatično, saj nobena od 15-ih članic odbora ZN za sankcije ni imela pripomb. V odboru so ZDA in še 14 drugih članic Varnostnega sveta. Minuli mesec je VS obnovil program, po katerem Irak lahko vsakih šest mesecev proda nafte v vrednosti do 2,14 milijarde dolarjev v zameno za hrano in zdravila.
Slovenija predseduje komisiji VS ZN za nadzor sankcij proti Libiji
07. 01. 1998 09.42
Člani misij držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na prvi seji v letu 1998 sprejeli program dela v januarju. Poleg tega so tudi dokončno potrdili države, ki bodo predsedovale posameznim odborom Varnostnega sveta. Slovenska misija, ki jo vodi Danilo Turek, bo predsedovala odboru, ki nadzoruje izvajanje resolucije št. 748, ki vsebuje sankcije proti Libiji.
Varnostni svet v novi zasedbi
07. 01. 1998 09.16
Varnostni svet ZN se je danes prvič v tem letu sestal v novi zasedbi. V najvišjem organu Svetovne organizacije odslej kot nestalne članice sodelujejo Bahrajn, Brazilija, Gabon in Slovenija.
Bill Clinton podaljšal sankcije proti Libiji
06. 01. 1998 09.08
Ameriški predsednik Bill Clinton je v ponedeljek še za eno leto podaljšal ameriške sankcije proti Libiji, ki jih je 7. januarja leta 1986 razgalsil Ronald Reagan. Ameriške sankcije sestojijo iz ekonomskega embarga in zamrznitve libijskega premoženja v ZDA. V Clintonovem pismu kongresu je zapisano, da "libijska vlada kljub pozivom Varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje svoje akcije in politiko podpore terorizmu" in da "takšne libijske akcije in politika predstavljajo neobičajno in izredno grožnjo nacionalni varnosti". ZDA Libijo med drugim obtožujejo, da zavrača sodelovanje z mednarodno preiskavo o postavitvi bombe, v katere eksploziji je pred devetimi leti padlo letalo družbe Panam nad Lockerbiejem na Škotskem. Umrlo je 270 ljudi.
Poostrili varnostne ukrepe na Severnem Irskem
02. 01. 1998 15.29
Po še enem kriznem srečanju glede varnostnega položaja na Severnem Irskem so tamkajšnje oblasti še poostrile varnostne ukrepe. Kot je danes po srečanju z britansko ministrico za Severno Irsko Mo Mowlan povedal vodja severnoirske policije Ronnie Flanagan, so na ulicah "občutno" povečali policijske in vojaške patrulje. Po Flanaganovih besedah so v predelih Belfasta, kjer se križajo protestantske in katoliške soseske, namestili več patrulj.
Gruzinski predsednik pomilostil 380 zapornikov
25. 12. 1997 12.14
Gruzinski predsednik Edvard Ševardnadze je v znak dobre volje ob božičnih in novoletnih praznikih in da bi izpraznil prenapolnjene zapore danes pomilostil 380 zapornikov.
Vprašanje razširitve Varnostnega sveta ostaja odprto
06. 12. 1997 12.58
Brez zbližanja stališč se je v petek v New Yorku končala dvodnevna razprava o sporni razširitvi Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Na njej so podvomili, da bi lahko pogovore glede zastalega reformnega procesa znova spravili v tek, čeprav je Generalna skupščina ZN kljub štiriletnim neuspešnim prizadevanjem pokazala zanimanje za rešitev vprašanja nove strukture VS. ZDA, ki lahko s pravico veta onemogočijo vsakršno reformo VS, vztrajajo pri svojem stališču o razširitvi števila sedežev VS za pet ali šest sedežev.
Makedonci zahtevajo podaljšanje mandata mirovnim silam ZN
06. 12. 1997 11.01
Makedonija bo zaprosila, da bi del mirovnih sil Sforja, ki se bodo umaknile iz BiH, ostal v Makedoniji, je v petek povedal makedonski minister za zunanje zadeve Blagoj Handžiski. Handžiski je ob tem dodal, da Makedonija dovoljuje namestitev mirovnih sil zveze NATO na njenem ozemlju. Makedonijo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi se Sfor umaknil iz BiH, kar je tudi glavni razlog makedonske zahteve za podaljšanje mandata mirovnim silam ZN v Makedoniji. Makedonski minister je pozdravil odločitev Varnostnega sveta, da podaljša mandat enotam ZN, ki poteče 31. avgusta 1998.