visoki
Tomažič izginil na počitnicah
05. 03. 2001 00.00
Na karibskem otoku Nevis pa že šesti dan pogrešajo Antona Tomažiča, petdesetletnega pravnika, sicer delegata v prvi večstrankarski skupščini, ki se je minulo sredo zgubil med vzponom na manj kot tisoč metrov visoki hrib Nevis. Po podatkih otoških policistov Tomažiča še niso našli, vendar z iskanjem ne nameravajo prenehati. Akcija iskanja pogrešanega slovenskega državljana, 50-letnega Antona Tomažiča, na karibskem otoku Nevis se nadaljuje tudi danes, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. MZZ še navaja, da akcija, v kateri od ponedeljka sodeluje dodatnih 60 ljudi, doslej še ni dala oprijemljivih sledi za pogrešanim.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Hrvati v BiH o samoupravi
03. 03. 2001 00.00
Danes se v Mostarju hrvaški narodni zbor odloča o oblikovanju začasne hrvaške samouprave v BiH in izhodiščih za pogovore o prihodnji ureditvi države. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch je izrazil zaskrbljenost zaradi namere "radikalnih posameznikov", da današnje zasedanje izrabijo za vzpostavitev nezakonitih vzporednih struktur, ki bodo delovale v njihov prid. "Vzporedne ustanove in korupcija, ki jo omogočajo te ustanove, peljejo le k nadaljnjemu bogatenju maloštevilnega sloja skorumpiranih ljudi," je zapisal Petritsch. Opozoril je, da bodo kaznovali vsakega posameznika, ki bo vključen v nezakonite posle in ki bo deloval proti daytonskemu sporazumu, k temu pa spada tudi vzpostavitev vzporednih ustanov. Petritsch ima pooblastila mednarodne skupnosti, da v BiH zamenjuje politične predstavnike, lahko pa ukine tudi politične stranke. Ta grožnja je namenjena predvsem Anteju Jelaviću, predsedniku stranke HDZ BiH, ki je v sredo napovedal umik Hrvatov iz vseh organov oblasti v BiH.
Knavs podpisal za Kaiserslautern
01. 03. 2001 00.00
Slovenski nogometni reprezentančni branilec Aleksander Knavs je podpisal triletno pogodbo z nemškim prvoligašem Kaiserslauternom. Sedanji igralec avstrijskega prvaka Tirola iz Innsbrucka se bo v Nemčijo preselil 1. julija, Kaiserslautern pa bo Avstrijcem moral odšteti 2,5 milijona mark odškodnine.
Kučan sprejel novega ombudsmana
28. 02. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je sprejel novoizvoljenega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka in mu čestital ob izvolitvi. Ob tej priložnosti mu je zaželel uspešno delo ob visoki moralni zavezi, ki jo ima glede na podporo, ki jo je bil deležen ob izvolitvi v državnem zboru. Med drugim je predsednik Kučan novemu ombudsmanu v okviru svojih pristojnosti zagotovil pomoč in sodelovanje pri delu na področju varovanja človekovih pravic.
UNHCR za mednarodne opazovalce na jugu Srbije
27. 02. 2001 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je danes v Ženevi pozval Evropsko unijo, naj na jug Srbije napoti mednarodne opazovalce. Visoki komisar ZN za begunce Ruud Lubbers je v pismu švedski zunanji ministrici Anni Lindh - Švedska trenutno predseduje EU - in visokemu predstavniku EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani zapisal, da bi morali sestaviti ustrezno misijo opazovalcev. Pri tem je poudaril, da bi nadaljevanje nasilja vzpodbudilo nov val beguncev, prav tako pa obstaja možnost, da se konflikt razširi na sosednja območja.
Odkrili grobove iz obdobja kulture mochika
26. 02. 2001 00.00
Ameriški znanstveniki so na severu Peruja odkrili tri pomembne grobove iz obdobja kulture mochika. Mochika je indijanska kultura iz obdobja okrog 200 pr. n. št in je bila prisotna na obalnem ozemlju Peruja. Velja za predhodnico chimujske kulture. Znanstveniki so grobove, v njih so našli številne pridatke, odkrili v 32 metrov visoki piramidi na območju regije Dos Cabezas.
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Dravske elektrarne povečale proizvodnjo
23. 02. 2001 00.00
Dravske elektrarne Maribor so v slovenskem prostoru eden večjih proizvajalcev električne energije, saj proizvedejo skoraj tretjino elektrike, proizvedena energija pa je najcenejša v državi. Lani so v svojih osmih hidroelektrarnah (HE) proizvedle 2822 GWh električne energije in načrtovano proizvodnjo presegle za 285 GWh oz. 11,2 odstotka. Presežek proizvodnje v primerjavi z načrti je rezultat povečane moči v prenovljenih HE Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, poleg tega pa so k večji proizvodnji pripomogli tudi visoki in nenačrtovani dotoki reke Drave v zadnjih mesecih lanskega leta.
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Balkanski vrh v Skopju
23. 02. 2001 00.00
Predsednika Makedonije in ZRJ Boris Trajkovski in Vojislav Koštunica sta danes v Skopju ob robu vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) podpisala sporazum o meji med državama. Slovesnosti ob podpisu sporazuma sta se udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodo Hombach.
Deutsche Telekom objavil popravke poslovnih rezultatov
22. 02. 2001 00.00
Največja telekomunikacijska družba v Evropi nemški Deutsche Telekom, ki je prejšnji mesec objavil prve podatke o čistem dobičku za leto 2000 v višini 7,4 milijarde evrov, je v sredo objavil popravljene poslovne rezultate. Napovedani čisti dobiček je zmanjšal na 5,9 milijarde evrov, razlog za zmanjšanje pa so nižje ocenjene nepremičnine, kar pa ni vplivalo na likvidnostni položaj Deutsche Telekoma. Deutsche Telekom je svoje nepremičnine ocenil na 17,2 milijarde evrov, njihova vrednost pa je sedaj zmanjšana za dve milijardi evrov. Telekom zavrača očitke o pretirano visoki ocenitvi svojega premoženja in navaja, da so številko oblikovali na osnovi ocen različnih neodvisnih cenilcev.
Koncert orkestra Sofijske filharmonije
19. 02. 2001 00.00
V veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma je v okviru glasbenega abonmaja nastopil simfonični orkester Sofijske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jordana Dafova. Kot solist se je predstavil mednarodno uveljavljen violinist Minčo Minčev, izvajali pa bodo Paganinijev Koncert za violino in orkester v a-molu in Skrjabinovo 2. simfonijo v c-molu.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Odbor o problematiki beguncev
16. 02. 2001 00.00
O vse boj pereči problematiki beguncev, predvsem ilegalnih prebežnikov ter o možnih rešitvah je na seji razpravljal odbor za notranjo politiko. Kljub številnim kritičnim ocenam država ni nemočna pri reševanju tega problema, res pa je bila precej nepripravljena na naval ilegalnih prebežnikov, ki se je lani zgodil precej nepričakovano, je uvodoma poudaril minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Lani je slovensko mejo ilegalno prestopilo kar 36 tisoč ljudi, kar je 91 odstotkov več kot leto prej, tem razmeram pa so neprilagojene tako nastanitvene zmožnosti kot tudi normativna ureditev. Na MNZ so za zajezitev vala prebežnikov in povečanje zmogljivosti za njihovo nastanitev že sprejeli številne ukrepe, po ministrovih napovedih pa bodo v nekaj tednih pripravili temeljito analizo o trenutnem stanju. Analiza pa bo podlaga za nekatere nujne spremembe politike oziroma zakonodaje na tem področju.
Trojka EU v Moskvi
15. 02. 2001 00.00
Trojka Evropske unije - vodi jo švedska zunanja ministrica Anne Lindh, v njej pa sta še evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana - se je danes v Moskvi sestala z ruskim vodstvom na pogovorih o varnostnih vprašanjih. Dialog med Rusijo in EU omogoča "vzpostavitev nove evropske varnostne arhitekture," je predstavnikom EU zatrdil sekretar vplivnega ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Po njegovih besedah naj bi na pogovorih beseda tekla tudi o enklavi Kaliningrad.
Albanci zahtevajo avtonomijo
14. 02. 2001 00.00
Albanci na jugu Srbije na meji s Kosovom zahtevajo avtonomijo v okviru Srbije, pa tudi ohranitev sedanjih meja, vendar se lahko pogovori z Beogradom pričnejo šele po popolni demilitarizaciji tega območja, je po poročanju agencije Beta danes izjavil župan Preševa Riza Halimi. Po njegovih besedah bo albanska platforma za pogajanja o reševanju krize na območju Preševa, Bujanovca in Medvedja pripravljena do ponedeljka.
Evropska delegacija v Moskvi
14. 02. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk v Moskvo je danes prispela evropska delegacija, v kateri so švedska zunanja ministrica Anna Lindh, evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Visoki evropski predstavniki bodo z gostitelji govorili o obrambi, varnosti in posledicah širitve EU za rusko najbolj zahodno ležečo enklavo Kaliningrad. Ob prihodu na moskovsko letališče Šeremetjevo je delegacijo pozdravil podpredsednik ruske vlade Viktor Hristenko, ki je pristojen za odnose z EU.
Albanski "teroristi" ogrožajo Makedonijo
11. 02. 2001 00.00
Makedonski zunanji minister Srdjan Kerim je dejal, da albanski "teroristi", ki se predstavljajo kot Osvobodilna vojska Preševa, Medvedje in Bujanovca, ogrožajo celotno območje, zato je treba preprečiti njihovo delovanje na jugu Srbije. Kerim je obenem poudaril, da Skopje popolnoma podpira oblasti v Beogradu v prizadevanju, da onemogočijo teroristične akcije albanskih skrajnežev, ki želijo med drugim dobiti nadzor nad magistralno cesto, ki povezuje sever in jug Balkana. Kerim je še dejal, da je Makedonija, ki 22. in 23. februarja organizira vrh predsednikov držav in vlad jugovzhodne Evrope, na predlog Grčije in Bolgarije na dnevni red srečanja uvrstila tudi preučitev položaja v južni Srbiji. Omenjenega vrha se bodo udeležili predsedniki držav in vlad Makedonije, ZRJ, Grčije, Romunije, Albanije, Turčije, Bolgarije in BiH, navzoči pa bodo tudi visoki predstavniki mednarodne skupnosti, je še povedal Kerim.
Protesti pred prihodom Solane
08. 02. 2001 00.00
Evropska trojka na čelu s predsedujočo ministrskemu svetu Evropske unije, švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh, ki je davi dopotovala v Beograd, se je kmalu po prihodu sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico in zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem. Trojka, v kateri sta tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, se bo srečala tudi s srbskim premierom Zoranom Djindjićem. Glavne teme pogovorov so sodelovanje med ZR Jugoslavijo in EU, razmerah na jugu Srbije in o odnosih v jugoslovanski federaciji.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Podelili Prešernovo nagrado
07. 02. 2001 00.00
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovo nagrado, ki jo je dobil slikar Gustav Gnamuš, in nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih igralec Gregor Bakovič, Godalni kvartet Tartini, slikar Ivo Prančič, video umetnica Nataša Prosenc, pesnik Peter Semolič in dirigentka Karmina Šilec. Slavnostni govornik je bil letošnji Prešernov nagrajenec Gustav Gnamuš. V umetniškem delu programa je nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, ki je bila tudi režiserka glasbenega programa. Proslavo je postavil Matej Filipčič, utemeljitve nagrad je prebral Marko Mandič, nagrajencem pa jih je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Meta Hočevar. Proslave so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo in drugi visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja Slovenije.
Sirven na poti v Francijo
06. 02. 2001 00.00
Alfred Sirven, ki ga je nemška policija v soboto aretirala na letališču v Frankfurtu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal, je že na poti v Francijo. Sirvena so iz zapora Weiterstadt prepeljali na frankfurtsko letališče, odkoder je poletel proti Parizu. Sirven ni želel dati izjav pred preiskovalnim odborom nemškega parlamenta, ki preiskuje ozadje nezakonitega financiranja nemške Krščansko-demokratske unije.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Bo Visković veleposlanik?
03. 02. 2001 00.00
Visoki funkcionar vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je za sobotno številko beograjskega dnevnika Blic potrdil namigovanja, da je član Socialdemokratske unije (SDU) Ivo Visković kandidat za veleposlanika ZR Jugoslavije v Sloveniji.
Wolfgang Petritsch na obisku
02. 02. 2001 00.00
Na povabilo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je danes v Ljubljani na enodnevnem obisku visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch. Ob gostitelju ga bo sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. Petritsch in Kučan se bosta pogovarjala o razmerah v BiH po lanskih splošnih volitvah, o dejavnosti slovenskega gospodarstva v tej državi, aktualnih dogodkih v BiH in na širšem območju JV Evrope ter o aktivnostih Centra za razminiranje v BiH, so sporočili iz urada predsednika države.
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Izrael odredil omejitev gibanja
02. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je podal ukrep, v katerem na cestah, ki so pogosto prizorišče napadov na izraelske voznike, odredi omejitev svobode gibanja za Palestince. Palestinci se bodo po določenih cestah odslej lahko vozili le s sredstvi javnega prometa. Barak je poudaril, da je to nujen ukrep za zaščito izraelskih državljanov.
Petritsch v Sloveniji
02. 02. 2001 00.00
Slovenijo je danes obiskal visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Wolfgang Petritsch. Po srečanjih z najvišjimi slovenskimi politiki je poudaril, da si je Slovenija z gospodarskim vlaganjem zagotovila najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti v Bosni.
Barak ne bo odstopil od kandidature
01. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak se sooča z močnimi pritiski, naj v prid strankarskega kolega Šimona Peresa odstopi od kandidature za predsednika vlade na volitvah, ki bodo 6. februarja. Ob polnoči se bo namreč iztekel rok, do katerega lahko laburistična stranka zamenja svojega kandidata. Barak je danes znova potrdil, da od kandidature ne namerava odstopiti. "Šel bom do konca in zmagal," je izjavil Barak za izraelski vojaški radio in dodal, da se bo lahko jutri, ko ga Peres ne bo mogel več zamenjati, v Izraelu resnično začela predvolilna kampanja. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Peres uživa večjo podporo volilcev od Baraka, ki je veliko podpore izgubil zaradi neuspešnih prizadevanj za končanje palestinskega upora, v katerem je bilo od septembra lani ubitih več kot 280 ljudi, predvsem Palestincev. Peres bi lahko imel več možnosti za zmago proti kandidatu desnega Likuda Arielu Šaronu, ki ima v anketah 20 odstotkov višjo podporo od Baraka. Rezultati včeraj objavljene raziskave javnega mnenja kažejo, da Šarona podpira 46 odstotkov vprašanih, Baraka pa 27 odstotkov. Peres je sicer že večkrat zavrnil kandidaturo.