visoki
Japonski premier o škandalih v svoji vladi
31. 01. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori je danes v govoru ob odprtju 150-dnevnega zasedanja japonskega parlamenta izrazil obžalovanje zaradi številnih škandalov, ki so nedavno pretresli vlado in jo skoraj pahnili v politično krizo. Vlada bo sprejela ukrepe, da se podobne afere ne bodo več zgodile, je zagotovil Mori.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Misija EU začela obisk v Mjanmarju
29. 01. 2001 00.00
Delegacija Evropske unije je danes začela tridnevni obisk v Mjanmarju, med katerim se bo srečala tako s predstavniki oblasti kot tudi z vodjo opozicije, Nobelovo nagrajenko za mir, Aung San Suu Kyi. Delegacijo unije sestavljata predstavnika sedanje in prihodnje predsedujoče Švedske in Belgije, predstavnik Evropske komisije in visoki predstavnik za diplomacijo. Misija naj bi ocenila politični položaj v Mjanmarju po začetku dialoga med predstavniki oblasti in opozicije lani oktobra.
Živković o usodi Miloševića
26. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister in predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Živković je danes na novinarski konferenci v Beogradu povedal, da se bodo jugoslovanske oblasti v 10 do 15 dneh odločile, ali bodo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Trije novi primeri BSE v Nemčiji
24. 01. 2001 00.00
V Nemčiji so odkrili tri nove primere bolezni norih krav (BSE), tako da se je število odkritih primerov te bolezni v državi povišalo na 19. Po en primer bolezni so danes potrdili v zveznih državah Bavarska, Baden-Wuerttemberg in Saška-Anhalt. Tako so na Bavarskem doslej odkrili osem primerov BSE, po tri v Baden-Wuerttembergu, na Spodnjem Saškem in v Schleswig-Holsteinu, po enega pa v Mecklenburg-Predpomorjansko in Saška-Anhalt. V zvezni državi Saška-Anhalt so obolelo kravo odkrili v tisočglavi čredi, kar je doslej največja čreda v Nemčiji, v kateri se je pojavila BSE. v Nemčiji so po novih primerih BSE od konca novembra 2000 doslej pobili že 1900 glav govedi.
Fitch IBCA dobro ocenila Gorenjsko banko
23. 01. 2001 00.00
Na podlagi dobrih poslovnih rezultatov iz leta 1999 je mednarodna agencija za dodeljevanje bonitetnih ocen Fitch IBCA iz Londona Gorenjski banki znova dodelila dobro bonitetno oceno, ki temelji predvsem na visoki kapitalski ustreznosti in visoki stopnji donosnosti banke. Kapitalska ustreznost banke po mednarodnih standardih znaša 20,8 odstotka, kar je bistveno več od predpisanih 8 odstotkov, s čimer se Gorenjska banka uvršča tudi med najboljše slovenske banke.
Koštunica se je sestal z Nano
23. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je minuli torek med uradnim obiskom v Atenah sestal z vodjo albanske vladajoče Socialistične stranke Fatosom Nano, je danes v Tirani dejal tiskovni predstavnik stranke Emin Barci. Sogovornika sta se med srečanjem, prvim na tako visoki ravni po letu 1997, pogovarjala o obnovitvi diplomatskih odnosov med državama, je še dejal Barci.
Bohinc jutri v Belgiji
21. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc se bo v okviru tridnevnega obiska v Belgiji jutri v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom. Predstavil mu bo izvajanje projekta vzpostavljanja Schengenske meje v Sloveniji ter izrazil željo po pomoči in tesnem sodelovanju z EU pri zagotavljanju pogojev za uspešno izvedbo projekta.
Zaupnik aretiran zaradi kraje
21. 01. 2001 00.00
Britanska policija je zaradi suma kraje aretirala dolgoletnega butlerja pokojne princese Diane Paula Burrella. Po smrti princese leta 1997 naj bi ukradel njene obleke in dragoceni model ladje v vrednosti 500.000 angleških funtov, ki sta jo od bahreinskega emirja Diana in Charles dobila ob poroki.
Plutonij le v majhnih količinah
19. 01. 2001 00.00
Mark Laity, visoki predstavnik Pentagona, je včeraj izjavil, da so v osiromašenem uranu, ki ga uporabljajo za izdelavo ameriškega streliva in tankov, odkrili sledi plutonija, vendar naj bi bil plutonij uporabljen v tako majhnih količinah, da ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Sledi plutonija so odkrili v skladišču urana, ki ga je ministrstvo za energijo namenilo obrambnemu ministrstvu za izdelavo streliva in tankov, je še povedal predstavnik Pentagona.
Delegacija na Forumu o trgovinski politiki
18. 01. 2001 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom državne sekretarke za ekonomske odnose s tujino na ministrstvu za gospodarstvo, Renate Vitez, se v Ženevi udeležuje Foruma o trgovinski politiki, ki poteka v organizaciji Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Sodelujoče države naj bi ob tej priložnosti sprejele odločitev o ustanovitvi območja proste trgovine in sicer preko posameznih medsebojnih sporazumov o prosti trgovini.
21. francosko-afriški vrh
18. 01. 2001 00.00
Visoki predstavniki 52 afriških držav, francoski predsednik Jacques Chirac ter generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan so se zbrali v kamerunski prestolnici Yaounde, kjer se je začel 21. francosko-afriški vrh. Tokratno vrhunsko srečanje je po udeležbi najpomembnejše doslej, saj se nekatere države, med drugim Alžirija, ki jo zastopa predsednik Abdelaziz Buteflika, vrha udeležujejo prvič. Glavna tema srečanja bodo izzivi globalizacije, s katerimi se mora soočiti črna celina. Razprave o političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vidikih tega procesa pa je zasenčila smrt voditelja DR Kongo Laurent-Desireja Kabile, zato so udeleženci srečanje začeli z minuto molka v spomin nanj.
Kučan predlagal kandidate
17. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v državni zbor poslal predlog, naj ta določi tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer predstojnika pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arneja Mavčiča, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Antona Pereniča in sedanjega sodnika evropskega sodišča v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča.
Kučan končal posvetovanja
16. 01. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan se je z vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank posvetoval o izboru kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidatov je pet, in sicer Silvo Devetak, Peter Jambrek, Arne Mavčič, Anton Perenič in Boštjan M. Zupančič. Predsednik države mora državnemu zboru do jutri predlagati najmanj tri kandidate, ki pa morajo vsak posamično dobiti večino.
Minister Rupel danes v Londonu
16. 01. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je odpotoval na delovni obisk v London, kjer se bo srečal s gostiteljem, vodjo britanske diplomacije Robinom Cookom, pogovarjal pa se bo tudi z ministrom za Evropo pri britanskem zunanjem ministrstvu Keithom Vazom. Kot še napovedujejo na MZZ, bo poleg pregleda odnosov med državama beseda tekla o razmerah v Jugovzhodni Evropi, slovenskih pogajanjih za članstvo v Evropski uniji in približevanju zvezi NATO.
Na meji mešane policijske patrulje
15. 01. 2001 00.00
Na mednarodnem mejnem prehodu Rožna dolina so danes ob 13. uri vzpostavili prve slovensko-italijanske policijske patrulje, ki bodo mesec dni poskusno nadzirale mejo med državama na območju od Mirna do Solkana. Za vzpostavitev skupnih patrulj, ki so začele delo opravljati takoj po današnji predstavitvi, na kateri so bili prisotni visoki predstavniki slovenske in italijanske policije, sta se Slovenija in Italija odločili že decembra 2000 s podpisom ustreznega memoranduma.
Kučan prejel pet predlogov kandidatur
15. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo jutri z vodji poslanskih skupin in poslancema madžarske ter italijanske narodne skupnosti posvetoval o možnih kandidatih za člana Evropskega sodišča za človekove pravice. Predsednik je na podlagi poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatur prejel pet predlogov možnih kandidatov. Na razpis so se prijavili direktor Evropskega centra za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru Silvo Devetak, profesor na ljubljanski visoki upravni šoli in nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, predstojnik pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arne Mavčič, profesor na ljubljanski pravni fakulteti Anton Perenič, ki se je za omenjeno mesto potegoval že pri prejšnjem razpisu konec leta 1997, ter sedanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič.
Clinton opravil zadnji pregled
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mornariški bolnišnici v Bethesdi opravil svoj zadnji uradni zdravniški pregled, pri čemer so zdravniki vnovič ugotovili, da je dobrega zdravja, razen nekoliko večje stopnje holesterola v krvi in sumljivega madeža na koži, ki bi lahko bil rakav. Dermatologi v omenjeni bolnišnici so sporočili, da se jim je kožni madež zazdel sumljiv, zato so izvršili biopsijo, katere rezultati naj bi bili znani že prihodnji teden. Dermatolog Richard Corbett je dejal, da gre v najhujšem primeru za nenevarno obliko kožnega raka, ki se ne širi in ne bo predstavljal težav za Clintonovo zdravje.
Koštunica za federacijo Srbije in Črne gore
10. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Beogradu predlagal spremembo ustave ZRJ, po kateri bi nastala federacija, ki bi imela izključne pristojnosti na področju zunanjih zadev, obrambne, monetarne in carinske politike ter bi urejala osnove gospodarstva.
Skrb za zdravje Natovih vojakov
05. 01. 2001 00.00
V Evropi vlada vse večja zaskrbljenost v zvezi z zdravjem vojakov, ki so bili udeleženi v Natovih operacijah na Balkanu.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Arafat sprejema Clintonov predlog
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pogojno sprejel predlog ameriškega predsednika Billa Clintona za mirovno rešitev z Izraelom. Predstavniki Bele hiše so sporočili, da je bil na večurnih pogovorih med Arafatom in Clintonom v Washingtonu dosežen napredek. Visoki palestinski predstavnik Hasan Abdel Rahman je povedal, da je Arafat Clintonu predstavil palestinska stališča "na pozitiven način", Clinton pa jih je sprejel. Clinton naj bi o vsebini pogovorov z Arafatom še danes seznanil izraelskega premiera v odstopu Ehuda Baraka, Arafat pa se bo jutri v Kairu udeležil ministrskega zasedanja Arabske lige.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum
30. 12. 2000 00.00
Srbske oblasti in oboroženi albanski gverilci so v dolini Preševa na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum. Sprti strani sta se obvezali za vzpostavitev premirja in začetek pogajanj. Glede na usodo podpisanih sporazumov v vojnah na Balkanu malokdo verjame, da bo najnovejši mirovni sporazum obveljal. Kot posrednik med Srbi in Albanci so sodelovali visoki častniki NATA. Sporazum predvideva takojšno zaustavitev vseh vojaških akcij, umik cestnih zapor na obeh straneh in začetek pogajanj. Jugoslovanska vojska je zagrozila, da bo posredovala, če gverilci ne bodo spoštovali sporazuma.
Kučan prejel pet kandidatur
29. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je na podlagi poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatur za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice prejel pet predlogov možnih kandidatov, zaradi neimenovanja Darje Lavtižar Bebler za varuhinjo človekovih pravic pa je objavil tudi nov razpis za varuha človekovih pravic, so sporočili iz urada predsednika republike.
Danes iztek roka
27. 12. 2000 00.00
Danes se izteče rok, do katerega morata palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Ehud Barak odgovoriti na predlog mirovnega načrta, ki ga je pripravil ameriški predsednik Bill Clinton. Ta naj bi, kot se je neuradno izvedelo, predvideval dvojno suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. Izraelski premier je že sklical zasedanje svojega varnostnega kabineta, ki naj bi oblikoval odgovor na Clintonov predlog.
Direktor Arnesa zavrača očitke
26. 12. 2000 00.00
Direktor zavoda Arnes Marko Bonač se je danes odzval na odprto pismo članov upravnega odbora Arnesa ministrici za šolstvo in šport Luciji Čok, v katerem so mu očitali vrsto nepravilnosti pri vodenju zavoda. Bonač v današnjem odgovoru na petkovo odprto pismo članov upravnega odbora zavrača vse očitke in dodaja, da upravni odbor od septembra, ko sta bila vanj na predlog ministrstev za šolstvo in šport ter za znanost in tehnologijo imenovana dva nova člana, ne deluje v interesu slovenske izobraževalne in raziskovalne sfere.
Čovićeve trditve pod vprašajem
25. 12. 2000 00.00
Albanski uporniki so po poročanju beograjske agencije Beta, ki se sklicuje na srbsko policijo, postavili zapore na cestah, ki vodijo do vasi Veliki Trnovac na skrajnem jugu Srbije, le nekaj sto metrov od položajev, ki jih nadzorujejo Srbi. Vodja albanskih upornikov na jugu Srbije pa je zanikal trditve podpredsednika srbske vlade Nebojše Čovića, da je srbska policija znova zavzela pomembno strateško točko na gori Sveti Ilija zahodno od Vranja. Agencija Beta je v nedeljo poročala, da je srbska policija na omenjeni gori, visoki 1200 metrov, presenetila albanske upornike, ki so zapustili položaje, da bi se izognili nepotrebnim žrtvam. Po podatkih policije naj med Albanci ne bi bilo žrtev. V varnostnem območju ob administrativni meji s Kosovom pa so v nedeljo izginili štirje Srbi, ki so se vračali na Kosovo. Dva brata in njuna prijatelja naj bi zadnjič videli na kontrolni točki srbske policije pred Preševom, je dejal predstavnik policije v Vranju.
Zahod prehitro sprejel ZRJ
23. 12. 2000 00.00
Visoki predstavnik Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner je v pogovoru za sobotno številko francoskega časnika Le Figaro ocenil, da se je mednarodna skupnost po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića prehitro obrnila k Beogradu. Obenem je poudaril, da si mora Zahod v skladu z resolucijo ZN še naprej prizadevati za vzpostavitev obsežne avtonomije na Kosovu v okvirih ZRJ. Po Kouchnerjevem mnenju se je mednarodna skupnost prehitro obrnila k ZRJ, kot da bi pozabila na realnost. "Srečni smo, da ni več Miloševića, vendar pa za kosovske Albance to ničesar ne spremeni. Resnica je ta, da si želijo neodvisnosti," je poudaril Kouchner. Sicer pa je po Kouchnerjevih ocenah s prihodom novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice resolucija ZN o Kosovu postala verodostojna, saj je v času Miloševićevega režima ni bilo moč uresničevati. Resolucija predvideva obsežno avtonomijo za Kosovo v okviru meja ZRJ.