visoki
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Mednarodni dan strpnosti
17. 11. 2000 00.00
Na sedežu ZN v New Yorku so s podelitvijo nagrad svetovne strpnosti v četrtek proslavili mednarodni dan strpnosti 16. november. Nagrade podeljuje organizacija Prijatelji OZN skupaj z oddelkom ZN za informiranje javnosti. Visoki predstavniki svetovne organizacije pa so v poslanicah pozvali k spoštovanju drugačnosti. Generalni sekretar Kofi Annan je dejal, da kljub poudarjanju napredka v mednarodnem razumevanju najhujše in najbolj barbarske nestrpnosti še naprej podžigajo sovraštvo in prelivanje krvi med skupnostmi. Vse ljudi na svetu je pozval, naj se zavežejo k dejavni strpnosti, ki človeku omogoča, da sprejema, spoštuje in živi s sočlovekom v miru.
Uprava RS opozarja na poplave
16. 11. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo zaradi nenehnih in obilnih padavin v hribovitem delu zahodne Slovenije opozarja na poplave, saj so nekatere slovenske reke zelo narasle. To velja predvsem za vodotoke v porečjih Vipave, Soče, Idrijce, Ljubljanice, Sore, Save v zgornjem in srednjem toku, Kamniške Bistrice in Savinje v zgornjem toku. Okrepile so se tudi poplave na Ljubljanskem barju.
Reševalci nadaljujejo z delom
14. 11. 2000 00.00
Reševalci so tudi danes ponoči v predoru pod Kitzsteinhornom pri Kaprunu, v katerem je v soboto zgorel vlak s smučarji, nadaljevali reševanje trupel. Včeraj so iz predora potegnili najmanj 66 trupel. Ta naj bi dopoldne prepeljali na inštitut za sodno medicino v Salzburgu, kjer bodo določili njihovo identiteto.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Bo Milošević ob svoje bančne račune?
13. 11. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je dobila zagotovila ciprske vlade, da bo sodelovala pri preiskavi bančnih računov, ki naj bi jih na Cipru imeli predstavniki režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Neimenovani visoki ciprski predstavnik je danes v Atenah dejal, da je Del Pontejeva ciprski vladi poslala dve strani dolg poimenski seznam oseb z bančnimi računi na Cipru, ki bi jih bilo treba preveriti. Omenjeni predstavnik je ob tem podvomil, da bi bile na teh računih velike vsote denarja. Ciprska vlada je po njegovih besedah Del Pontejevi zagotovila, da bo bančne račune preverila.
Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.
Slovenski veleposlanik v BiH odhaja
10. 11. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič, ki mu bo 15. novembra potekel mandat, je danes končal vrsto uradnih poslovilnih sprejemov pri najvišjih državnih predstavnikih v Bosni in Hercegovini. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, so Mirošiča danes sprejeli predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić in hrvaški član predsedstva Ante Jelavić ter minister za zunanje zadeve Jadranko Prlić. Od slovenskega veleposlanika se je poslovil tudi diplomatski zbor v BiH, doajen katerega je bil dve leti. Skupaj z ostalimi diplomati se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil švedski veleposlanik v BiH Nils Eliasson, ki bo po odhodu Mirošiča prevzel funkcijo doajena diplomatskega zbora v BiH.
Solana nadaljuje turnejo
10. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo nadaljeval turnejo po JV Evropi, namenjeno pripravam na vrh EU in držav zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu. Solana se bo dopoldne v Sarajevu srečal z zunanjim ministrom BiH Jadrankom Prlićem, člani skupnega predsedstva BiH in predsednikom vlade BiH Martinom Raguzom.
Srečanje Peterleta in Solane
09. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je na obisku v Sloveniji, se je zjutraj sestal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o razmerah v JV Evropi ter o pripravah na vrh EU in zahodnega Balkana v Zagrebu. Kot je povedal minister Peterle, naj bi Slovenija še danes prejela uradno vabilo na vrh, ki bo 24. novembra v Zagrebu.
Solana prispel v Slovenijo
09. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.
Zajeli ladjo z ilegalnimi priseljenci
08. 11. 2000 00.00
Ladjo z 877 ilegalnimi priseljenci na krovu je včeraj po 17 urah brezupne plovbe v hudem neurju naplavilo pred italijansko obalo Jadranskega morja. Italijanska obalna straža je potrdila, da so ladjo pod ukrajinsko zastavo z vlačilci uspešno pripeljali v Otrantsko pristanišče. Po poročanju hrvaškega časnika Večernji list pa naj bi se na hrvaškem delu Jadrana utopilo šest domnevnih ilegalnih priseljencev iz Turčije in njihov hrvaški vodič. Prav tako naj bi bili namenjeni v Italijo.
Solana danes v Sloveniji
08. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.
Nov član uprave Revoza
08. 11. 2000 00.00
S 1. novembrom je dosedanjega direktorja industrijske divizije delniške družbe Revoz Jeana-Marca Callouda zamenjal Michel Bouton, ki je bil s tem datumom imenovan tudi za člana uprave novomeškega avtomobilskega podjetja, so danes sporočili iz Revoza.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Solana prihaja v Slovenijo
06. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier
Kramnik potrdil osvojitev prestola
05. 11. 2000 00.00
Zadnja, 16. partija za naslov šahovskega svetovnega prvaka Mednarodnega združenja poklicnih igralcev (PCA) v Londonu med Rusom Vladimirjem Kramnikom in rojakom in branilcem naslova Garijem Kasparovom je bila prekinjena. S tem s končnim razpletom je Kramnik dokončno prevzel šahovsko žezlo, ki je bilo 15 let v rokah Kasparova. Petinvajsetletni Kramnik je za zmago dobil dve tretjini od dveh milijonov dolarjev vrednega nagradnega sklada.
OPEC o visoki ceni nafte
05. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Rilwanu Lukman je včeraj ob otvoritvi konference o energetiki v Teheranu dejal, da bodo članice OPEC zmanjšale količino načrpane nafte, če bi prihodnje leto cena nafte padla pod 22 ameriških dolarjev za sod. Mehanizem uravnavanja cen pri OPEC namreč predvideva, da se črpanje nafte poveča za 500.000 sodov na dan za 20 delovnih dni, če cena preseže 28 dolarjev za sod, mehanizem pa zahteva tudi enako zmanjšanje proizvodnje za 10 delovnih dni, če cena nafte pade pod 22 dolarjev za sod.
Carlsberg kupuje Feldschlösschen
03. 11. 2000 00.00
Danski proizvajalec piva Carlsberg bo za 492 milijonov ameriških dolarjev kupil največjo švicarsko pivovarno Feldschlösschen, so sporočili iz pivovarne Carlsberg. S tem bo Carlsberg, ki ima v lasti tudi pivovarno Tuborg in okrog 100 drugih podružnic, vstopil na švicarski trg piva, katerega 45-odstotni delež pokriva prav Feldschlösschen.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Predstavitev italijanskih pesnikov
01. 11. 2000 00.00
V goriški Državni knjižnici so sinoči predstavili večjezično zbirko poezij italijanskih pesnikov iz Furlanije Julijske krajine z naslovom Prvi zvezek prevodov (Primo quaderno di traduzioni), ki jo je izdala založba Campanotto Editore s sodelovanjem Tržaške univerze in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce iz Trsta in goriške literarne revije Lunini zvezki, ki jo vodi pesnik Silvio Cumpeta.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Petritsch poziva Koštunico
21. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik ZN za BiH Wolfgang Petritsch je jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico na srečanju v Beogradu pozval, naj spoštuje mirovni proces v BiH. ZRJ je ena ključnih podpisnic Daytonskega sporazuma in mora znova sodelovati v procesu normalizacije razmer v BiH, je poudaril avstrijski diplomat.
Zoran Dukić v Cankarjevem domu
20. 10. 2000 00.00
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi ob 19.30 prvi koncert iz cikla Zvoki šestih strun, na katerem se bo predstavil kitarist Zoran Dukić. Zagrebški kitarist bo zaigral šest skladb, med katerimi je največ pozornosti namenjene Bachovi Sonati za violino. Omenjeno delo bo v Ljubljani predstavljeno že tretjič.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.