vlade
Kia Motors pod prisilno upravo
17. 04. 1998 16.37
Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Kia Motors, ki se je že dalj časa nahajal v hudih finančnih težavah, je z sklepom vlade prešel pod prisilno upravo civilnega sodišča. Ta je razrešil sedanjo upravo in za vodenje podjetja zadolžil neodvisnega prisilnega upravitelja ter mu naročil, da oblikuje načrt za ozdravitev podjetja, katerega premoženje so začasno zamrznili. S tem je vlada začela z izvajanjem svojega programa, ki naj bi pomagal k ozdravitvi južnokorejskih koncernov v dolgovih. Sklep je razveselil predvsem upniške banke Kia Motors-a, ki so že dalj časa upale na likvidacijo podjetja in njegovo prodajo tujim ali domačim kupcem. Kot je znano, sta željo za nakup omenjenega podjetja pokazala južnokorejska konkurenta Hyundai in Samsung. Lani je Kia Motors proizvedel 780.000 vozil, 14.000 zaposlenih pa je že zagrozilo s stavko, saj menijo, da bo prisilni upravitelj podjetje prodal.
SKD bodo podprli ustavno obtožbo zoper predsednika vlade
17. 04. 1998 16.04
Slovenski krščanski demokrati (SKD) bodo podprli ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, saj je po njihovem mnenju pri sklenitvi t.i. tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma šlo za kršenje ustave in zakona. Krščanski demokrati pa se kot nekdanji koalicijski partnerji čutijo opeharjene, saj o sklepanju omenjenega sporazuma niso bili obveščeni, je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Lojze Peterle. Peterle tudi ne verjame, da predsednik vlade o tem ne bi ničesar vedel, preseneča pa ga tudi, da Izrael - po pisanju nekateri medijev - ni vztrajal pri tajnosti omenjenega sporazuma. Prvak SKD se ob tem sprašuje, zakaj je pri tem vztrajala slovenska stran.
Metod Dragonja o SRD-u in Litostroju
17. 04. 1998 09.00
Vlada je na redni četrtkovi seji sprejela strateške smernice Slovenske razvojne družbe (SRD) za obdobje 1998 do 2000 in poslovni načrt SRD za letošnje leto, je včeraj po seji vlade na novinarski konferenci povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
Vlada dva zakona pripravila za tretje branje
17. 04. 1998 08.24
Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade povedala, da je vlada za tretje zakonodajno branje pripravila zakon o centralnem registru in v besedilo vključila vse amandmaje, predlagane v državnem zboru. Vlada je tudi določila tudi za tretjo parlamentarno obravnavo besedilo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Vlada imenovala 8-članski Svet za naciomalno varnost
16. 04. 1998 17.13
Vlada je na današnji seji sprejela odlok o ustanovitvi Sveta za nacionalno varnost (SNAV), ki bo njen posvetovalni in usklajevalni organ za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal generalni sekretar vlade Borut Šuklje.
Kosovo: Pogajanja znova propadla
16. 04. 1998 16.43
Delegacija srbskih pogajalcev je danes že enajstič zaman prišla v Prištino na pogajanja s predstavniki kosovskih Albancev, ki se na vabilo niso odzvali.
Vlada bo vsekakor pomagala prizadetim območjem
16. 04. 1998 11.46
S potresom prizadeto območje sta včeraj obiskala premier Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik; prvi je bil v Zgornjem Posočju, drugi pa na Gorenjskem.
Slovaški parlament o predsedniku države spet neuspešno
16. 04. 1998 08.03
Slovaškemu parlamentu danes v Bratislavi spet ni uspelo izvoliti predsednika države, saj nobeden od treh kandidatov ni zbral potrebnih treh petin glasov od skupno 150 poslancev.
Načrti držav članic EU o zaposlovanju
16. 04. 1998 07.48
Večina držav članic EU je do srede, v predvidenem roku, Evropski komisiji predložila akcijske načrte glede boja proti brezposelnosti. Komisija sedaj preverja, če so se vlade držale določil, o katerih so se lani novembra v Luxembourgu sporazumeli predsedniki držav in vlad članic petnajsterice.
Hrvaška uradno zahteva izročitev Šakića
15. 04. 1998 16.58
- Hrvaška je od argentinske vlade uradno zahtevala izročitev Dinka Šakića, nekdanjega poveljnika ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, je danes v Zagrebu po pogovorih z direktorjem izraelskega zunanjega ministrstva Eitanom Ben-Curjem izjavil pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader.
Delegacija Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije pri predsedniku državnega zbora
15. 04. 1998 16.29
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik in predsednik odbora DZ za gospodarstvo Jože Zagožen sta danes sprejela delegacijo Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Gostje so ju seznanili z "izjemno kritičnim materialnim in socialnim stanjem v obeh panogah" in opozorili, da brez ukrepov vlade in državnega zbora ne vidijo rešitev za omenjeni panogi, ki zaposlujeta 39.000 delavk in delavcev.
Švedske krone še ne bo v Evropski denarni uniji
15. 04. 1998 09.04
Švedska vlada ne načrtuje vključitve krone v menjalne mehanizme Evropske denarne unije. Trenutno ima Švedska sistem prostodrsečega deviznega tečaja, ki po mnenju predstavnikov švedske vlade zadovoljuje cilj cenovne stabilnosti, h katerega uresničevanju je usmerjena tudi denarna politika švedske centralne banke.
Indonezijska vlada pripravlja privatizacijo
15. 04. 1998 09.02
Indonezijska vlada pripravlja v sodelovanju z Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom privatizacijo sedmih podjetij, ki so v celoti v lasti države, v katerih pa bo vseeno zadržala večinski, torej 51-odstotni delež. Kot je sporočil za državna podjetja odgovorni minister Tanri Abeng, namerava vlada prodati tudi svoj delež v petih podjetjih, ki kotirajo na borzi. Sodelovanje z omenjenima svetovnima institucijama naj bi po mnenju predstavnikov indonezijske vlade procesu privatizacije prineslo potrebno transparentnost in njegovo strokovno izvedbo.
Po rušilnem potresu še okoli 200 popotresnih sunkov
14. 04. 1998 11.47
Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je danes za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da so slovenske potresne opazovalnice od nedelje do danes zabeležile okoli sto popotresnih sunkov. Potresne opazovalnice, ki so bližje epicentru nedeljskega rušilnega potresa v Kobaridu in Bovcu pa so zabeležile okoli 200 popotresnih sunkov.
Nekdanji predsednik JAR Botha prispel na sodišče
14. 04. 1998 11.09
Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Pieter Botha je danes prispel na sodišče v južnoafriški vasici George. Bothi naj bi sodili zaradi vztrajnega zavračanja sodelovanja z državno komisijo, ki je zadolžena za preučevanje zločinov med apartheidom.
Ruski komunisti odločno nasprotujejo Kirijenkovi kandidaturi
14. 04. 1998 07.57
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je včeraj zatrdil, da bo njegova poslanska skupina do konca nasprotovala kandidaturi Sergeja Kirijenka za novega predsednika vlade. Kirijenko je v prvem krogu glasovanja minuli petek v dumi prejel 143 glasov, za izvolitev pa mora zbrati 226 glasov.
Imenovan nov nepalski premier
13. 04. 1998 07.43
Nepalski kralj Birendra je za novega premiera Nepala včeraj imenoval Girija Prasada Koiralo, predsednika sredinske Nepalske kongresne stranke. Koirala je bil imenovan na čelo manjšinske vlade, ki naj bi ji parlament v 30 dneh izglasoval zaupnico. Koirala je v svoji prvi izjavi v vlogi premiera dejal, da upa, da bo parlament podprl njegov kabinet, ki namerava izkoreniniti korupcijo v državnem aparatu in najti pot iz gospodarske krize, ki traja že štiri leta.
Jelcin vztraja pri Kirijenku
13. 04. 1998 07.40
Ruski predsednik Boris Jelcin je pred srečanjem z začasnim ruskim premierom Sergejom Kirijenkom povedal, da bo brezkompromisno vztrajal pri svojem kandidatu za predsednika vlade. Dejal je, da dumi ne bo predlagal nobenega drugega kandidata kot Kirijenka.
Vlada kmalu o ustanovitvi komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja?
12. 04. 1998 11.14
Vlada naj bi na eni od prihodnjih sej preučila predlog o ustanovitvi komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja ter za zavarovanje javnega interesa, ki so ga oblikovali v kabinetu podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ga potrdila in predvidoma tudi imenovala člane komisije, je izvedela STA iz vladnih virov. Vladna komisija naj bi imela šest članov, po enega iz notranjega in finančnega ministrstva ter ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva, pristojnega za koordinacijo državotvornih resorjev ter dva člana, predstavnika ministrstva za pravosodje. Po potrebi pa naj bi v delo komisije pogodbeno vključili tudi skupine revizorjev oziroma revizijske hiše ter pravne in strokovne tehnične svetovalce. Komisijo naj bi vodil minister, zadolžen za koordinacijo državotvornih resorjev, v tem mandatu vlade je to podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Mandat predsednika in članov komisije pa bi trajal do konca mandata sedanje vlade.
Kirijenko: Čubajsa ne bo v novi vladi
12. 04. 1998 11.10
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v sinočnjem televizijskem pogovoru poudaril, da reformist Anatolij Čubajs, ki ga opozicija zavrača, ne bo član novega ruskega kabineta. Kirijenko je obenem dodal, da bodo o sestavi vlade govorili šele potem, ko bo duma potrdila novega premiera. Kirijenko se je v pogovoru znova zavzel za močno vlogo države. "Država se ne sme umakniti iz gospodarstva. Rusija potrebuje močno državo in močno vlado," je še dodal. Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je kandidaturo Kirijenka za premiera v petek v prvem glasovanju zavrnila. Ruski predsednik Boris Jelcin je Kirijenka nato znova predlagal za predsednika vlade. Duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, mora o premieru znova glasovati do prihodnjega petka.
10.000 Izraelcev proslavlja judovsko navzočnost v Hebronu
12. 04. 1998 09.11
V Hebronu se je danes zbralo najmanj 10.000 Izraelcev, privržencev skrajne desnice. Na poziv izraelske vlade se udeležujejo praznovanja 30. obletnico naselitve Judov v mestu in proslave ob 50. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je poročal izraelski radio, je pred tem policija preprečila 600 članom levičarskega gibanja Mir zdaj, da bi v Hebronu priredili protestno akcijo. Pri tem je aretirala 32 oseb. Štirje policisti in trije protestniki pa so bili lažje ranjeni. V Hebronu, kjer 80 odstotkov mesta nadzirajo Palestinske avtonomne oblasti, živi približno 400 judovskih naseljencev med 120.000 Palestinci.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Ruski komunisti se bodo obrnili na ustavno sodišče
10. 04. 1998 17.55
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je v Moskvi danes napovedal, da se bodo ruski komunisti v sporu glede sestave nove vlade obrnili na ustavno sodišče. To naj bi ugotovilo, če predsednik Boris Jelcin lahko parlamentu trikrat predlaga istega kandidata za predsednika vlade, je Zjuganov povedal za rusko tiskovno agencijo Interfax. Ruske agencije so še poročale, da je duma danes prejela grožnjo o podtaknjeni bombi, tako da so morali poslanci zapustiti poslopje parlamenta.
Janša: Mali udar čez noč
10. 04. 1998 17.47
Obe včerajšnji zamenjavi - imenovanje Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske in Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve - zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je na današnji novinarski konferenci dejal prvak Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Po Janševih besedah gre za potezo, ki je v veliki meri povezana s povečevanjem oz. zmanjševanjem možnosti vstopa Slovenije v zvezo Nato. Prvak SDS tudi meni, da bi bilo "fer pričakovati s strani vlade, da koordinacijo pred takšno zamenjavo tudi obvesti", glede na to, da so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o koordiniranju aktivnosti na področju približevanja EU in zvezi Nato. Po Janševih besedah gre za korak, ki bo bolj vplival na možnosti Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato kot pa številni podzakonski akti, ki so tudi predmet razprave koordinacije parlamentarnih strank.
Jelcin bo Kirijenka znova predlagal
10. 04. 1998 17.45
Ruski predsednik Boris Jelcin je napovedal, bo Sergeja Kirijenka, ki ga je duma danes zavrnila, vnovič predlagal za predsednika vlade. Kirijenko pa je po glasovanju dejal, da ne bo sprejel nobenega barantanja z dumo. Za Kirijenka je glasovalo 143 poslancev, 186 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Precej poslancev sploh ni glasovalo. V dumi je bilo po glasovanju slišati, da je izid pravzaprav zaušnica Jelcinu. Ta lahko kandidata za premiera predlaga še dvakrat, po tretjem neuspelem glasovanju pa se duma razpusti.
Darbinijan novi armenski premier
10. 04. 1998 17.38
Novi armenski predsednik, 43-letni Robert Kočarijan, je 33-letnega reformista in bivšega finančnega ministra Armena Darbinijana danes imenoval za predsednika vlade. Darbinijan je študiral ekonomijo na univerzi v Moskvi.
Pri oblikovanju vlade bo Kirijenko poslušal le Jelcina
10. 04. 1998 11.26
Kandidat za ruskega premiera Sergej Kirijenko je v današnjem predstavitvenem nastopu v spodnjem domu parlamenta, dumi, dejal, da bo pri oblikovanju vlade poslušal "le predsednika Borisa Jelcina in nikogar drugega".
Osrednje točke sporazuma za Severno Irsko
10. 04. 1998 09.54
Osrednja točka sporazuma o prihodnosti Severne Irske je ustanovitev sevenoirske skupščine, ki bo štela 108 katoliških in protestantskih poslancev, volili pa naj bi jo predvidoma junija. Njen izvršni odbor bo sestavljalo 12 ministrov. O sporazumu se bodo prebivalci Irske in Severne Irske odločali na referendumu 22. maja. Skupščina bo imela zakonodajne pristojnosti, njena glavna naloga pa bo ustanovitev sveta za sodelovanje med severom in jugom. Če skupščina te naloge ne bo uresničila v enem letu, jo bo britanska vlada lahko razpustila. V svetu sever-jug bodo ministri irske vlade in predstavniki severnoirske skupščine. V začetku se bo ukvarjala z vprašanji prometa, turizma in odnosov z Evropsko unijo, kasneje pa naj bi prevzela dodatne naloge. Irska vlada se je v sporazumu obvezala, da bo spremenila drugi in tretji člen svoje ustave, v katerih zdaj izraža težnje po Severni Irski, britanska vlada pa bo ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. Pri tem naj bi zagotovili, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spreminjal brez privoljenja njenih prebivalcev. Sporazum predvideva tudi ustanovitev britansko-irskega sveta, katerega člani bodo predstavniki irske vlade, severnoirske skupščine, ter predstavniki načrtovanih parlamentov Škotske in Walesa. Z ustanovitvijo 108-članske severnoirske skupščine se bo končalo 26 let dolgo obdobje "neposrednega vladanja" iz Londona, ki so ga uvedli po ukinitvi parlamenta - v njem so prevladovali protestanti -, ki je Severni Irski vladal od leta 1921.
Vlada ZRJ potrdila odstop podpredsednika Djunića
09. 04. 1998 18.20
Premier ZR Jugoslavije Radoje Kontić je na seji jugoslovanske vlade sporočil, da je Danko Djunić odstopil s položaja podpredsednika vlade. Kontić je na izpraznjen položaj imenoval Jovana Žebića, ki je to dolžnost opravljal že v prejšnjem mandatu zvezne vlade. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP je nek vir, ki je blizu Djundiću, povedal, da je podpredsednik vlade odstopil zaradi "izredno nezadovoljivega" stanja na področju gospodarskih reform.
Vlada dosegla dogovor s Fidesom
09. 04. 1998 18.19
Vlada je danes potrdila informacijo o pogovorih med pogajalsko skupino vlade in sindikatom Fides. Gre za dogovor med ministrstvom za zdravstvo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zdravniškimi združenji in bolnišnicami o izvedbi in predlogu aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Dogovor, ki bo podpisan 15. aprila letos, sta novinarjem po seji vlade predstavila minister za zdravstvo Marjan Jereb in državni sekretar Janez Zajc.