vojne
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Verheugen bo obiskal Slovenski paviljon
05. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen bo v petek, 6. oktobra, obiskal svetovno razstavo Expo 2000 v Hannovru. Med svojim obiskom bo obiskal tudi paviljone držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo ter se tako ustavil tudi na slovenskem paviljonu.
Nezaupnica Račanu?
05. 10. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je danes na dnevni red prvega jesenskega zasedanja uvrstil tudi predlog opozicijske Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o nezaupnici hrvaškemu premieru Ivici Račanu in notranjemu ministru Šimetu Lučinu.
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Razstava v Muzeju novejše zgodovine
04. 10. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine se bo drevi odprla razstava Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla. Razstava, uredila jo je Nataša Urbanc, sovpada z 80. obletnico koroškega plebiscita, ko je del slovenstva ostal zunaj lastne domovine. To je bil hkrati tudi čas, ko so Slovenci prvič samostojno zaživeli v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) z lastno avtonomijo, ki je sicer kmalu prenehala. Za Slovence je bil to izredno pomemben čas, "za nas pa pomembna zgodovina, ki jo premalo poznamo", in ravno zato so se po besedah Urbančeve v muzeju odločili za pripravo takega projekta. Razstava bo na ogled do 26. novembra.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Tožilka Del Pontejeva v BiH
03. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je danes začela štiridnevni obisk v BiH, je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu.
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Haider brani ugled avstrijskih veteranov
02. 10. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider se je na včerajšnjem tradicionalnem srečanju vojnih veteranov v Ulrichsbergu blizu Celovca zavzel za zaščito ugleda avstrijskih vojnih veteranov iz druge svetovne vojne. Preteklost veteranov ni mogoče primerjati s preteklostjo vojnih zločincev, kot bi to radi prikazali v tujini, je poudaril Haider.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
Razstava Neobičajne dvojice v Celju
30. 09. 2000 00.00
V Likovnem salonu Celje bo drevi otvoritev prve iz serije treh razstav pod skupnim naslovom Neobičajne dvojice, kar pomeni, da se bosta na vsaki razstavi predstavila dva umetnika, ki bi se zaradi različnih konceptualnih, estetskih ali celo zunajumetnostnih razlogov težko znašla v istem razstavnem kontekstu. Prva dvojica, ki se bo predstavila, sta Narcis Kantardžić in Nebojša Šerić - Šoba, za katera velja, da sta v trenutnem umetnostnem okolju postavljena v popolnoma različne pozicije. Razstava bo na ogled do 21. oktobra.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Slovesnost ob 55-letnici dogodkov v Teharjah
29. 09. 2000 00.00
V Teharjah pri Celju bo v nedeljo, 1. oktobra, slovesnost v spomin na žrtve Teharskega taborišča junija 1945. Slovesnost se bo pričela z mašo mariborskega škofa Franca Krambergerja, po maši pa bo društvo Nova slovenska zaveza, ki slovesnost tudi organizira, za udeležence pripravilo spominski program.
Mesić upokojil sedem generalov
29. 09. 2000 00.00
Po včerajšnji objavi odprtega pisma dvanajstih generalov hrvaške vojske, zaradi katerega je hrvaški predsednik Stipe Mesić danes upokojil sedem generalov, podpisnikov pisma, je Mesić danes na proslavi ob Dnevu policije izjavil, da vsem tistim, ki so želeli zrušiti državo s pamfleti sporoča, da so zaigrali na napačno karto. Mesićevo odločitev o upokojitvi generalov sta danes podprla tako hrvaški premier Ivica Račan kot tudi načelnik generalštaba hrvaške vojske Peter Stipetić.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.
Okrepili varovanje hrvaškega premiera
27. 09. 2000 00.00
Po številnih grožnjah, ki jih je v zadnjem času prejel hrvaški premier Ivica Račan, so okrepili njegovo varovanje, so za francosko in hrvaško tiskovno agencijo, AFP in Hina, potrdili iz premierovega urada. Račan se bo odslej vozil v blindiranem avtomobilu BMW, vendar le na potovanjih izven Zagreba, v Zagrebu pa bo še naprej uporabljal staro službeno vozilo. Kot je poročala AFP, so v uradu potrdili tudi pisanje nekaterih hrvaških časnikov, ki so poročali, da bodo premierovi telesni stražarji nosili neprebojne jopiče. O vrstah groženj pa v uradu niso želeli natančneje govoriti. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je že na začetku meseca sporočil, da je prejel smrtne grožnje, premier Račan pa je dejal, da so v istem času grozili tudi njemu. Grožnje so se pojavile nekaj dni po bombnem napadu na Milana Levarja, pričo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Nacionalisti novo hrvaško levosredinsko vlado kritizirajo zaradi njenega sodelovanja s sodiščem v Haagu. Vlada je namreč sklenila, da bo sodelovala pri preiskavah o krivcih za vojne zločine.
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Konferenca o policiji in etiki
19. 09. 2000 00.00
V prostorih Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani bo od 21. do 23. septembra potekala tretja bienalna konferenca z naslovom Policija v srednji in vzhodni Evropi: etika, integriteta in človekove pravice. Po mnenju organizatorjev bo konferenca omogočila resno razpravo o idejah, teorijah, metodah in raziskovalnih rezultatih ter vsakodnevnih praksah na področjih, ki so vsebinsko tesno povezana z etiko, integriteto in človekovimi pravicami v povezavi z opravljanjem policijske dejavnosti. Letošnja konferenca je posvečena 50. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah in predstavlja vsebinsko nadaljevanje srečanj, ki jih je Visoka policijsko-varnostna šola pripravila že leta 1996 in 1998.
Slovenija na konferenci o problematiki otrok
18. 09. 2000 00.00
V kanadskem Winnipegu se je včeraj končala mednarodna konferenca, na kateri so obravnavali problematiko otrok , prizadetih v vojnah in drugih oboroženih spopadih. Na konferenci je sodelovala tudi slovenska delegacije pod vodstvom državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča. V nastopih je slovenska delegacije opozorila predvsem na potrebo po psihosocialni pomoči otrokom, ki so bili prizadeti zaradi oboroženih spopadov, in na pomen odstranjevanja protipehotnih min, katere žrtve so v največji meri ravno otroci.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Odkrili ostanke trupel v BiH
17. 09. 2000 00.00
Približno 15 kilometrov jugozahodno od Banja Luke so izkopali ostanke 22 trupel, je včeraj sporočil muslimanski odbor za izginule.
Na obzorju nova zalivska vojna?
17. 09. 2000 00.00
Irak je danes znova obtožil Kuvajt, da na naftnih poljih ob meji med državama krade nafto, in sicer dnevno več kot 300.000 sodčkov nafte. Kuvajtski obrambni minister Salem al-Sabah je danes že opozoril Irak, da bo drago plačal morebitni novi poskus izvedbe "vojne norosti" proti Kuvajtu. Dodal je, da so sedanje razmere drugačne od tistih leta 1990 in da je Kuvajt uvedel ustrezne varnostne ukrepe.
Mesić napovedal obračun z vojnimi zločinci
15. 09. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po velikopotezni aretaciji vojaških oficirjev in oficirjev tajne obveščevalne službe napovedal "obračun" z vojnimi zločinci. Za hrvaški tednik Globus je Mesić povedal, da so akcijo dolgo pripravljali, kot to delajo profesionalci. Poudaril je, da je bila akcija očitno učinkovita. Dodal je, da mora sedaj sodstvo raziskati vsa dejstva.
Mala dežela za velike počitnice
14. 09. 2000 00.00
Danes bodo v Galeriji Škuc odprli vrata razstave A Small Country for a Big Vacation (reklamno sporočilo uporabljeno v hrvaški turistični kampanji iz sredine devetdesetih let), na kateri se bodo predstavili Sandro 195144ukić, Alen Floričić, Aleksandar Battista Ilić, Andreja Kulunčić, Renata Poljak, Sandra Sterle in Slaven Tolj. Tema razstave sedmih umetnikov je turizem. Kustosinji razstave sta Ana Dević in Nataša Ilić.
Karadžića bi lahko aretirali še pred volitvami v BiH
12. 09. 2000 00.00
Namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da bi lahko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića aretirali še pred volitvami v BiH 11. novembra. Blewitt je še dodal, da ga je opogumilo stališče ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi morali Karadžića aretirati še pred napovedanimi volitvami. "Že dalj časa pritiskamo na vse sile v BiH, da bi aretirale Karadžića. Clintonova izjava je zelo močna in pozitivna. Upam, da se bo uresničila," je izjavil namestnik Carle del Ponte. Potrdil je tudi, da v Haagu že dalj časa razmišljajo o sestavi posebnih vojaških enot, katerih naloga bi bila izključno aretacija oseb, ki so osumljene vojnih zločinov.
Cene nafte še vedno naraščajo
12. 09. 2000 00.00
Svetovne cene nafte so kljub dogovoru držav članic OPEC o zvišanju proizvodnje ponovno poskočile. V torek dopoldne se je v Londonu vrednost soda nafte vrste brent zvišala za 61 centov na 34,23 dolarja, kar je le nekoliko manj od rekordne vrednosti iz leta 1991. Na borzi v New Yorku pa je cena nafte dosegla 35,83 dolarja za sod, kar je le za cent manj od najvišje ravni v zadnjih 10 letih, in sicer iz časa Zalivske vojne.
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
S pesmijo proti minam
11. 09. 2000 00.00
V Šempetru pri Gorici bo nocoj ob 20.30 promocijski koncert humanitarnega projekta Zdravljica miru, ki ga je zasnoval primorski pevec Gianni Rijavec. Namen projekta, ki poleg koncerta, na katerem bodo nastopili številni mednarodno uveljavljeni pevci in skupine, vključuje tudi izdajo CD plošče in videospota, je pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini. Celoten izkupiček od koncerta in prodaje plošč bo namreč namenjen fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min.