vojne
Komemoracije po Sloveniji
31. 10. 2000 00.00
Na grobovih in grobiščih po državi te dni potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je v spomin na padle v času
Izrael s helikopterji nad Arafata
31. 10. 2000 00.00
Le nekaj ur po tem, ko je izraelski premier Ehud Barak v nagovoru izraelskega parlamenta dejal, da obstaja možnost miru, so izraelski helikopterji napadli dve mesti na Zahodni obali in v Gazi. V mestu Rafah v Gazi so helikopterji z raketami napadli stavbo, ki pripada stranki Fatah palestinskega predsednika Arafata. Pri tem ni bilo večje škode ali ranjenih. Izraelci so napad označili za 'opozorilni'. Namestnik obrambnega ministra Ephraim Sneh je povedal, da je to odgovor na palestinski način gverilskega bojevanja.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Regionalne volitve v Kolumbiji
29. 10. 2000 00.00
V Kolumbiji so se danes začele regionalne volitve, na katerih 22,5 milijona volilnih upravičencev izbira nove guvernerje in občinske svete. Volitve so se začele mirno, potem ko je v zadnjih dveh tednih v državi izbruhnil nov val nasilja. Na volitvah bodo volilni upravičenci med 43.422 kandidati izvolili 1100 županov, 12.000 mestnih svetnikov, 500 poslancev provincialnih svetov in 32 guvernerjev. Za zdaj o oboroženih spopadih, ki so v zadnjih dneh postali stalnica kolumbijskega vsakdana, ne poročajo.
Janez Potočnik o raziskavi Eurobarometer
27. 10. 2000 00.00
Rezultati ankete Eurobarometer so pričakovani in podobni rezultatom dosedanjih anket, je v današnji izjavi ocenil vodja slovenskih pogajalcev za EU in v. d. službe vlade za evropske zadeve Janez Potočnik. Kot je pojasnil, je Slovenija majhna in mlada država, slabo razpoznavna na evropskem zemljevidu, ki jo veliko ljudi v tujini še vedno pogosto zamenjuje s Slovaško ali pa jo uvršča v krog držav bivše Jugoslavije, ki so bile vključene v vojne grozote. Po njegovem mnenju bi članstvo Slovenije v EU močno pripomoglo k izboljšanju predstave o Sloveniji. Potočnik je ob tem poudaril, da je slika o Sloveniji v državnih administracijah vseh držav članic povsem drugačna kot med naključno izbranimi državljani, ki jih raziskava zajema, saj te po njegovih besedah natančno spremljajo in tudi cenijo naše dosežke, vse pa se tudi strinjajo, da Slovenija prav gotovo sodi v prvi krog širitve EU. Pojasnil je še, da je sprememba predstave o naši državi zahtevna naloga, ki je ni mogoče uresničiti preko noči. Problem v Sloveniji ni neznan, meni Potočnik. Z njim in njegovo razširitvijo se v Sloveniji na strokovni ravni ukvarja urad vlade za informiranje, v zadnjem času pa so se z njim začele intenzivno ukvarjati tudi ustrezne institucije v EU, je v zvezi z rezultati raziskave Eurobarometer še povedal Potočnik. Včeraj objavljena redna polletna javnomnenjska raziskava o odnosu unijinih državljanov do EU Eurobarometer je znova pokazala, da slovensko članstvo v uniji med prebivalci petnajsterice uživa nizko podporo. Slovenija si med trinajstimi kandidatkami po podpori deli predzadnje mesto z Romunijo, za njima je le Turčija. Članstvo Slovenije je podprlo 34 odstotkov vprašanih, toliko kot članstvo Romunije, nasprotovalo pa mu je 40 odstotkov vprašanih, za dva odstotka manj kot romunskemu.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Akcija slovenskih in ameriških potapljačev
24. 10. 2000 00.00
Na Upravi za obrambo v Kopru so predstavili skupno akcijo slovenskih in ameriških potapljačev z imenom Divex 2000, ki jo organizirata koprska uprava za obrambo pri MORS in ameriška vojaška mornarica (US Navy). Potapljači s pomočjo sonarja preiskujejo obalni pas v slovenskem teritorialnem morju in preverjajo, ali so najdeni predmeti neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) iz druge svetovne vojne. V šestih dneh so udeleženci v akciji zaznali na morskem dnu med Izolo in Koprom ter Ankaranom in Debelim Rtičem 40 točk NUS, potapljači so opravili 78 potopov in pregledali 52 točk, kjer niso odkrili nobenega eksplozivnega telesa.
Tečaji v Tokiu navzdol
23. 10. 2000 00.00
Kljub pozitivnim gibanjem na Wall Streetu so se tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu danes znižali. Po začetnih dobičkih se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, spet obrnil navzdol in se znova približal psihološko pomembni meji 15.000 točk. Ob koncu trgovanja je Nikkei zabeležil izgubo v višini 100,77 točke oz. 0,7 odstotka in trgovanje končal pri 15.097,96 točke.
Kontroverzni obisk Koštunice v BiH
22. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prvič po koncu vojne obiskal BiH. V hercegovskem mestu Trebinje se je udeležil slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dučića. Obisk Koštunice je sprožil diplomatski spor, saj je Koštunica v BiH prišel na povabilo Republike srbske, zvezna vlada v Sarajevu pa je opozorila, da se o obisku z njo niso posvetovali. V Trebinju se je zbrala večina vodilnih politikov srbske entitete v BiH.
Del Pontejeva zbira podatke o Miloševiću
21. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je prispela na Ciper, da bi zbrala podatke o nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti. Del Pontejeva poizveduje o bančnih računih Miloševića in njegovih sodelavcev v tujini. Predstavniki ciprske centralne banke so ji pojasnili, da nihče od petih odgovornih Miloševićevega režima, obtoženih s strani haaškega sodišča, na Cipru nima bančnih računov.
Ljubljana gosti vse več tujih turistov
21. 10. 2000 00.00
V slovenskem glavnem mestu so v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležili več nočitev kot v enakem obdobju lani, zato bo po ocenah ljubljanskih turističnih delavcev tudi celoletni obisk prestolnice precej večji kot minulo leto, ko so v vsem letu zabeležili več kot 319.000 nočitev. Po podatkih ljubljanskega Turistično?informativnega centra (TIC) je bilo letos največ nočitev zabeleženih julija, in sicer nekaj manj kot 40.000, kar je za približno 25 odstotkov več kot julija lani, pri čemer je spodbudno predvsem to, da se je za skoraj 30 odstotkov povečalo število nočitev tujih gostov. Po besedah vodje Sektorja za turizem pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem MOL Barbare Zupanc je bil za Ljubljano do letošnjega leta značilen predvsem poslovni turizem, ki se sicer odvija preko vsega leta, zadnji podatki o nočitvah pa kažejo, da v Ljubljano vse bolj prihajajo tudi tisti "pravi" turisti in ne več samo poslovni gosti.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Demonstracije v Brčkem
19. 10. 2000 00.00
Pred zgradbo mestnih oblasti v Brčkem so danes že četrti dan potekale demonstracije srbskih dijakov. Več kot tisoč srednješolcev je zahtevalo ločena šolska poslopja za Srbe in muslimane in celo izselitev muslimanov iz mesta. Protestniki so vzklikali ime Radovana Karađića, obtoženega za vojne zločine. V izgredih sta bila ranjena dva policista, deset oseb pa so aretirali.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
22 let papeža Janeza Pavla II.
16. 10. 2000 00.00
264. papež rimskokatoliške Cerkve Janez Pavel II. je danes skupaj s 6000 poljskimi romarji, ki so se udeležili Jubileja družin, v Rimu praznoval 22. obletnico pontifikata. Kot prvega Slovana so ga na položaj vrhovnega poveljnika rimskokatoliške Cerkve izvolili 16. oktobra 1978.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Samomor vojnega zločinca
13. 10. 2000 00.00
V noči na petek je bil med poskusom aretacije v BiH ubit bosanski Srb Janko Janjić, ki ga je Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov. Ko so Janjića nemški pripadniki mirovnih enot v BiH (SFOR) poskušali aretirati, je ta odvrgel ročno granato.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Koštunica ne bo odstavil Pavkovića
11. 10. 2000 00.00
Tiskovan agencija Beta je danes poročala, da jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne bo odstavil načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Nebojše Pavkovića. Koštunica, ki se je danes srečal z vodilnimi predstavniki vojske je po srečanju dejal, da je treba utrditi policijske sile, ker so razmere v državi zelo zapletene.
Kölnsko katedralo popisali z grafiti
11. 10. 2000 00.00
Katedrala v Kölnu je postala tarča piscev grafitov. Na bronasta vhodna vrata, ki vodijo v katedralo s severne strani, so neznanci z rdečo barvo napisali "No risk - No fun" (Brez tveganja ni zabave.
Borci in ZLSD o levosredinski vladi
10. 10. 2000 00.00
Predstavniki vodstev Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZB NOV) in Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) so se danes sestali V Ljubljani. ZLSD je po oceni vodstva ZZB pripadnost vrednotam NOV, kot enemu od temeljev slovenske državnosti, izkazovala že doslej, predstavniki ZLSD pa so se tem vrednotam zavezali tudi za prihodnost. Oboji so izrazili pričakovanje, da se bo po volitvah oblikovala levosredinska vlada, so sporočili iz ZLSD.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Vojaške vaje zveze NATO
09. 10. 2000 00.00
V Turčiji so se danes začele vojaške vaje zveze NATO, imenovane Destined Glory 2000, v katerih bo sodelovalo 21.000 vojakov, 70 vojaških ladij in 170 letal iz sedmih držav članic Severnoatlantske zveze. Manevri so se začeli z vajo podmornic v Egejskem morju ob turški obali. Prvič doslej bodo na vajah na turškem ozemlju sodelovali tudi grški vojaki, ki bodo v Turčijo večinoma pripotovali jutri, že v soboto pa je v letalskem oporišču v Turčiji prvič po tridesetih letih pristalo šest grških vojaških letal.