vojne
Mesić napovedal obračun z vojnimi zločinci
15. 09. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po velikopotezni aretaciji vojaških oficirjev in oficirjev tajne obveščevalne službe napovedal "obračun" z vojnimi zločinci. Za hrvaški tednik Globus je Mesić povedal, da so akcijo dolgo pripravljali, kot to delajo profesionalci. Poudaril je, da je bila akcija očitno učinkovita. Dodal je, da mora sedaj sodstvo raziskati vsa dejstva.
Mala dežela za velike počitnice
14. 09. 2000 00.00
Danes bodo v Galeriji Škuc odprli vrata razstave A Small Country for a Big Vacation (reklamno sporočilo uporabljeno v hrvaški turistični kampanji iz sredine devetdesetih let), na kateri se bodo predstavili Sandro 195144ukić, Alen Floričić, Aleksandar Battista Ilić, Andreja Kulunčić, Renata Poljak, Sandra Sterle in Slaven Tolj. Tema razstave sedmih umetnikov je turizem. Kustosinji razstave sta Ana Dević in Nataša Ilić.
Karadžića bi lahko aretirali še pred volitvami v BiH
12. 09. 2000 00.00
Namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da bi lahko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića aretirali še pred volitvami v BiH 11. novembra. Blewitt je še dodal, da ga je opogumilo stališče ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi morali Karadžića aretirati še pred napovedanimi volitvami. "Že dalj časa pritiskamo na vse sile v BiH, da bi aretirale Karadžića. Clintonova izjava je zelo močna in pozitivna. Upam, da se bo uresničila," je izjavil namestnik Carle del Ponte. Potrdil je tudi, da v Haagu že dalj časa razmišljajo o sestavi posebnih vojaških enot, katerih naloga bi bila izključno aretacija oseb, ki so osumljene vojnih zločinov.
Cene nafte še vedno naraščajo
12. 09. 2000 00.00
Svetovne cene nafte so kljub dogovoru držav članic OPEC o zvišanju proizvodnje ponovno poskočile. V torek dopoldne se je v Londonu vrednost soda nafte vrste brent zvišala za 61 centov na 34,23 dolarja, kar je le nekoliko manj od rekordne vrednosti iz leta 1991. Na borzi v New Yorku pa je cena nafte dosegla 35,83 dolarja za sod, kar je le za cent manj od najvišje ravni v zadnjih 10 letih, in sicer iz časa Zalivske vojne.
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
S pesmijo proti minam
11. 09. 2000 00.00
V Šempetru pri Gorici bo nocoj ob 20.30 promocijski koncert humanitarnega projekta Zdravljica miru, ki ga je zasnoval primorski pevec Gianni Rijavec. Namen projekta, ki poleg koncerta, na katerem bodo nastopili številni mednarodno uveljavljeni pevci in skupine, vključuje tudi izdajo CD plošče in videospota, je pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini. Celoten izkupiček od koncerta in prodaje plošč bo namreč namenjen fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Obtoženi Hrvat se je predal
07. 09. 2000 00.00
Preiskovalnemu sodniku sodišča v Mostarju se je danes predal Erhad Poznič, eden od petih mostarskih Hrvatov, proti katerim je vložena obtožnica zaradi suma sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti civilistom in vojnim ujetnikom, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve hercegovsko-neretvanske županije. Poznič je eden od petih obtoženih mostarskih Hrvatov, za katerimi je notranje ministrstvo hercegovsko-neretvanske županije razpisalo tiralico. Ministrstvo je ostale obtožence pozvalo, naj sledijo Pozniču in se predajo pravosodnim organom. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je županijskemu sodišču v Mostarju predalo pristojnosti nad temi petimi obtoženci.
Putin zavrnil japonske zahteve
04. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki danes nadaljuje tridnevni obisk na Japonskem, je v pogovoru z japonskim premierom Joširom Morijem zavrnil vse ozemeljske zahteve Japonske do Kurilskih otokov, ki jih je tedanja Sovjetska zveza priključila ob koncu druge svetovne vojne, zaradi česar Moskva in Tokio vse doslej nista podpisala mirovnega sporazuma.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Jugoslovanske volitve tudi na Kosovu?
01. 09. 2000 00.00
Tri tedne pred predsedniškimi, parlamentarnimi in lokalnimi volitvami v ZRJ misija ZN na Kosovu (UNMIK) ne izključuje možnosti, da bodo volitve potekale tudi v pokrajini, potem ko je včeraj predvolilno kampanjo na Kosovu začela visoka predstavnica Socialistične stranke Srbije jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Tiskovna predstavnica UNMIK Susan Manuel včeraj v Prištini ni izključila možnosti izvedbe volitev tudi na Kosovu. Uradni Beograd sicer te zahteve še ni predložil predstavnikom UNMIK. Po njenih besedah morebitnim volitvam na Kosovu močno nasprotujejo ZDA, medtem ko naj bi jih nekaj evropskih držav podpiralo.
Priprave LDS na volitve
01. 09. 2000 00.00
Politične stranke morajo kandidatne liste dokončno oblikovati do 20. septembra. Ravno v teh dneh zato potekajo intenzivni pogovori v volilnih štabih, saj bo boj za poslanska mesta neizprosen. Tudi v Liberalni demokraciji lista še vedno ni dokončno sestavljena, znano pa je, da se bodo v predvolilni boj spustili najvidnejši člani stranke.
Starši obiskali zaprta Nizozemca
31. 08. 2000 00.00
Starši dveh Nizozemcev, ki sta bila aretirana prejšnji mesec in so ju obtožili, da sta načrtovala umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, so v sredo prvič obiskali svoja sinova, vendar po obisku niso hoteli dajati izjav. Odvetnik Vladimir Petrović, ki zastopa Nizozemca je dejal, da so prizadeti, vendar je drugače vse v redu. Po diplomatskih virih družini dveh drugih hkrati zaprtih Nizozemcev še vedno čakajo na jugoslovansko vizo.
Množično grobišče v Republiki srpski
30. 08. 2000 00.00
Iz množičnega grobišča blizu vasi Kalimaniči v Republiki srbski, 30 kilometrov vzhodno od Sarajeva, so doslej izkopali 56 trupel, je včeraj sporočila muslimanska komisija za pogrešane osebe. V grobišču je sicer neznano število trupel, domnevno bosanskih Muslimanov iz Višegrada, ki so jih srbski vojaki na začetku vojne v BiH leta 1992 z avtobusi pripeljali na ta kraj, kjer so jih nato usmrtili. Pod dnom množičnega grobišča oziroma plastjo zemlje, za katero so menili, da je dno, so strokovnjaki danes odkrili nove posmrtne ostanke. Namestnik vodje komisije Jasmin Odobašič je povedal, da so v grobišču našli dokumente več muslimanskih civilistov iz Rogatice, ki jih pogrešajo od junija 1992, ko so mesto zasedli Srbi.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Odprli Inštitut za pogrešane osebe v BiH
29. 08. 2000 00.00
V Sarajevu so včeraj odprli inštitut, ki bo prispeval k procesu identifikacije žrtev, s tem pa tudi k pojasnitvi usode na tisoče pogrešanih iz vojne v Bosni in Hercegovini. Inštitut za pogrešane osebe je odprl predsednik komisije za pogrešane v nekdanji Jugoslaviji (ICMP), ameriški politik Bob Dole, ob tem pa izrazil upanje, da bo ta projekt tisočem družinam, ki so ujete v preteklosti in se ne morejo zbližati z obljubami prihodnosti, prinesel pojasnilo.
Levar ni bil priča haaškega sodišča
29. 08. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Paul Risley je zatrdil, da Levar ni bil priča sodišča in da ni bil deležen zaščite sodišča. Preiskovalci sodišča so ga trikrat zaslišali leta 1997 in 1998 v zvezi z zločini hrvaških sil proti Srbom na območju Gospiča leta 1991.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
V hrvaškem morju našli razbitine šestih ladij
16. 08. 2000 00.00
Italijanski potapljači so v hrvaškem morju med otokoma Pag in Lošinj našli razbitine šestih vojaških ladij iz prve in druge svetovne vojne. Ladje so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ležale med 70 in 80 metri globine. Gre med drugim za dve italijanski ladji, ki sta potonili 1. novembra 1944, in ostanke avstroogrskih ladij Albanija in Euterpa, ki jih je leta 1916 in 1918 torpedirala italijanska vojska.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Pilot iz Royal Air Force spremenil spol
15. 08. 2000 00.00
Pilot helikopterja v britanskem vojaškem letalstvu Royal Air Force, 39-letni poročnik Eric Cookson, je spremenil spol in postal Caroline Paige. S tem je postal prvi transseksualec v britanskih vojaških letalskih vrstah, je povedal tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Pilot, ki ga zdaj kličejo "Caz", je trenutno na bolniškem dopustu, potem ko so ga na njegove stroške operirali za 18.000 funtov, je še dodal. Caz bo morala zdaj prestati še zahtevne preglede, s katerimi bodo ugotovili, ali je še sposobna upravljati helikopter. Zdaj si želim samo to, da bi lahko spet letela, je za angleški tabloid The Sun, ki je objavil sliki "prej" in "potem", povedala Caz. Dejala je, da leta 1980, ko se je pridružila vojaškemu letalstvu, ni imela nobenih težav, saj nihče ni slutil, kaj je čutila globoko v sebi. Pred dvema letoma pa je Eric, veteran Zalivske vojne in Bosne, vojaške zdravnike obvestil o svoji odločitvi, da želi spremeniti spol. Medtem ko je čakal na operacijo, so mu v službo celo dovolili nositi ženske obleke, kar je bilo za britansko vojsko nekaj popolnoma novega, saj doslej še noben vojak ni javno priznal, da je transseksualec, je še povedala Caz. Poudarila je tudi, da so jo nadrejeni pri njeni odločitvi podpirali.
Nevarni ostanki vojnih časov
15. 08. 2000 00.00
V različnih krajih Slovenije so včeraj našli dve bombi, topovsko granato in šrapnel iz prve oziroma druge svetovne vojne. Pod mostom čez Sočo v Tolminu so tako našli 160-kilogramsko topovsko granato kalibra 240 mm iz prve svetovne vojne. Mino je na varno shranil regijski pirotehnik ob pomoči potapljača. Krajan Zagradca v občini Ivančna Gorica je včeraj nekaj pred 11. uro v gozdu našel ročno bombo italijanske izdelave. Popoldne pa so otroci pri igri ob hudourniku v Paki pri Velenju našli ročno bombo iz druge svetovne vojne. Krajan Gradišča nad Prvačino v občini Nova Gorica je ob 15.30 pri delu v vinogradu našel šrapnel kalibra 75 milimetrov italijanske izdelave iz prve svetovne vojne, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.
Posebno sodišče za Sierro Leone
12. 08. 2000 00.00
Varnostni svet OZN naj bi v ponedeljek odločal o ameriškem osnutku resolucije, s katero bi ustanovili posebno sodišče za preganjanje vojnih zločincev iz afriške države Sierra Leone, kjer so bili predvsem pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF) znani po krvavih zločinih, kot je sekanje rok in nog civilnemu prebivalstvu.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.
Madžarskega zapornika po 55 letih izpustili
10. 08. 2000 00.00
Najbrž zadnjega živečega madžarskega zapornika iz 2. svetovne vojne so izpustili iz ruske psihiatrične bolnišnice. 75-letnega Tamasa so starega 20 let ulovili vojaki Rdeče armade in ga zaprli v rusko bolnišnico. Tamas ni prestopil praga te ustanove 55 let. Madžarsko farmacevtsko podjetje Richter Rt bo v Rusijo poslalo psihiatra Akosa Bartha, da bo pomagal Tamasu, potem ko si bosta ogledala Moskvo, priti domov. Ob vrnitvi bo moral Tamas nekaj mesecev ostati na opazovanju v psihiatrični bolnišnici v Budimpešti. Zaenkrat niso našli še nobenega njegovega živečega sorodnika.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
Umrl Alec Guinness - mož s sto obrazi
07. 08. 2000 00.00
V bolnišnici v britanskem kraju Midhurst je v soboto zvečer v starosti 86 let umrl filmski in gledališki igralec sir Alec Guinness, poleg Lawrenca Oliviera in Johna Gielunda eden od t.i. treh velikih britanskih igralcev. Leta 1957 je za vlogo v filmu Most na reki Kwai prejel oskarja, leta 1980 pa tudi oskarja za življenjsko delo.