vojne
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Sodišče OVSE še ni zaživelo
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Kobariški muzej v Galeriji Ars
13. 02. 2001 00.00
V torek, 13. februarja 2001 ob 19.30, bodo v Galeriji ARS na Čevljarski 2 odprli drugi zimski večer, na katerem se bo tokrat predstavil eden najmlajših in obenem eden najbolj zanimivih muzejev - Kobariški muzej. Tokratno predstavitev bosta obiskala tako ministrica za kulturo Andreja Rihter, kot tudi kobariški rojak in prejšnji minister za kulturo Jožef Školč.
Badinter v Ljubljani
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je uvodoma povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Batić kritiziral Žižića - Hombach opozarja
12. 02. 2001 00.00
Srbski minister za pravosodje Vladan Batić je kritiziral izjavo jugoslovanskega premiera Zorana Žižića, ki je dejal, da ZR Jugoslavija Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Tehnološko zaostajanje srednje in vzhodne Evrope
12. 02. 2001 00.00
Prepad med Vzhodom in Zahodom je večji kot kdajkoli v sodobni zgodovini, kaže študija ekonomske komisije ZN za Evropo, ki jo je pripravil zgodovinar in ekonomist z ameriške univerze UCLA Ivan Berend, v današnji izdaji pa jo povzema francoski dnevnik Le Monde. V njej ugotavlja, da vzhodnoevropske države kljub gospodarskim reformam in gospodarski rasti ostajajo za "zaveso revščine".
Minister Presečnik v Posočju
12. 02. 2001 00.00
Minister za promet in zveze Jakob Presečnik je obiskal posoške občine, kjer se je z župani pogovarjal o državni cestni mreži v tem delu države. Prednostna tema obiska pa je bila cesta skozi vas Log pod Mangartom in čez Predel, ki je zaprta zaradi novembrskega plazu. Po ministrovih besedah naj bi bila v dveh dneh dokončana dodatna alarmna naprava in do konca tedna še prometna signalizacija, tako da bi lahko cesto odprli že do konca tega tedna ali najkasneje v začetku prihodnjega. Na cesti naj bi poskrbeli še za nekaj usadov in z ustrezno prometno signalizacijo uredili polovično zaporo ceste, kjer bo to potrebno.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Mednarodno leto boja proti rasizmu
10. 02. 2001 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji in ksenofobiji. V Deklaraciji ZN za novo tisočletje so države članice med drugim izpostavile zlasti nekatere temeljne vrednote, ki so še posebej pomembne za mednarodne odnose v 21. stoletju, in sicer svobodo, enakopravnost, solidarnost, strpnost, spoštovanje narave in pomen skupne odgovornosti, so sporočili iz slovenskega društva za ZN.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".
Na Kinmen priplula prva kitajska ladja
06. 02. 2001 00.00
Kitajska je po več kot 50 letih vzpostavila prvo uradno povezavo med celino in tajvanskim otokom Kinmen. Kitajska ladja Gulanyu z 91 potniki in šestimi kitajskimi novinarji je iz pristanišča Xiamen priplula na otok Kinmen, ki je od celine oddaljen le nekaj kilometrov. Prihod ladje je s tradicionalnim plesom zmajev pozdravilo približno 200 prebivalcev otoka.
Depardieu v režijskem prvencu Matta Dillona
05. 02. 2001 00.00
Francoski igralec Gerard Depardieu in ameriški igralec James Caan sta sprejela vlogi v filmu igralca Matta Dillona, ki ga bodo pričeli ta mesec snemati v Kambodži, je sporočila produkcijska ekipa. Film z naslovom Pod drevesom Banyan (Under the Banyan Tree) je režijski prvenec 36-letnega Dillona, v njem pa bo tudi igral. Njegova glavna soigralca, Depardieu in Caan, bosta v Kambodžo dopotovala v prihodnjih tednih. Depardieu bo igral vlogo begunca, nastanjenega v Kambodži.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Kabila o možnostih za mir v DR Kongo
02. 02. 2001 00.00
Novi predsednik DR Kongo Joseph Kabila se je včeraj v Washingtonu nepričakovano sestal z ruandskim kolegom Paulom Kagamejem, s katerim sta se pogovarjala o možnostih za konec državljanske vojne v DR Kongo. Kabila se je o mirovnem procesu v svoji državi pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
V Čečeniji doslej umrlo skoraj 18.000 mož
02. 02. 2001 00.00
V poldrugo leto trajajoči vojni v severnokavkaški ruski republiki Čečeniji je po najnovejših podatkih na obeh straneh umrlo skoraj 18.000 oboroženih mož. Kot je danes sporočil namestnik vodje generalštaba ruske vojske Valerij Manilov, je v vrstah ruskih sil v Čečeniji življenje izgubilo 2728 mož, 7971 pa jih je bilo ranjenih. Omenjeni uradni podatki naj bi bili nižji od dejanskih.
Razprava o zaščitnem zakonu
01. 02. 2001 00.00
Italijanski senat je končal plenarno razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki bo na dnevnem redu spet 6. februarja. Po prekinitvi so najprej nastopili predstavniki desničarskih strank Nacionalnega zavezništva in Naprej Italija, ki so napovedali glasovanje proti zakonu. Ob tem so med drugim omenjali povojno tragedijo fojb in 400 tisoč italijanskih beguncev iz Istre in Dalmacije.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
V Indiji okoli 100 tisoč mrtvih
30. 01. 2001 00.00
Tisoče prebivalcev je danes v strahu pred novimi potresnimi sunki pobegnilo iz glavnega mesta province Gudžarat, kjer že peti dan poteka reševanje redkih preživelih po petkovem potresu. Eksodus preživelih prebivalcev petmilijonskega Ahmedabada se je še povečal, ko je indijski obrambni minister George Fernandes napovedal, da se boji, da je potres zahteval celo 100,000 žrtev. Predstavniki province pa dvomijo o teh številkah in predvidevajo okoli 20.000 mrtvih. Manjši potresni sunki so včeraj cel dan stresali zahodno Indijo, kar je še povečevalo strah med prebivalstvom. Nezadovoljstvo ljudi zaradi počasnega poteka reševanja v bolj oddaljenih predelih vedno bolj narašča, ponekod pa prihaja tudi do plenjenja.
Jezni na Dinkića
29. 01. 2001 00.00
Ciprsko zunanje ministrstvo je svojemu veleposlaništvu v Beogradu naložilo, naj uradno protestira zaradi nedavne izjave guvernerja jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjana Dinkića, češ da Nikozija ne sodeluje pri preiskavi v zvezi s tajnimi bančnimi računi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića.
ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.
Sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
Sodelovanje jugoslovanskih oblasti s haaškim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je vprašanje življenja ali smrti, je danes v Davosu izjavil jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Pojasnil je, ZRJ tvega, da bo izpostavljena močnim pritiskom držav članic zveze NATO, če s haaškim sodiščem ne bo sodelovala, to pa bi lahko tudi pomenilo, da ne bo dobila nujne gospodarske pomoči.
Že 15.000 žrtev v Indiji
27. 01. 2001 00.00
Katastrofalni potres, ki je v petek prizadel indijsko državo Gudžarat na severozahodu Indije, je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 15.000 življenj, ranjenih pa naj bi bilo 33.000 ljudi. Približno 6000 ljudi je življenje izgubilo na območju mesta Bhuj. Žarišče potresa, ki je dosegel 7,9 stopnje po Richterju, je bilo 20 kilometrov severovzhodno od Bhuja. Potres, ki so ga čutili tudi v Pakistanu, Nepalu in Bangladešu, je najbolj prizadel prestolnico države Gudžarat, Ahmedabad. Ahmedabad je bilo premožno petmilijonsko tekstilno trgovsko središče, poleg tega pa se je tam trgovalo tudi z zlatom. Potres je prizadel državo prav med pripravami za indijski praznik republike. Indijska vojska in letalstvo sta takoj začela s široko reševalno akcijo. Bolnice so že polne, pa tudi za trupla ponesrečenih nimajo več prostora. Veliko ljudi je umrlo zaradi zadušitve ali pa so bili poteptani med paniko, pravijo zdravniki.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.