vojne
Izročitev Miloševića zaenkrat nemogoča
02. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je po poročanju Tanjuga sinoči izjavil, da je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nemogoča, dokler v Jugoslaviji ne bodo sprejeli ustreznega zakona. Po besedah jugoslovanskega pravosodnega ministra strokovnjaki trenutno pripravljajo zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki pa pred junijem še ne bo nared.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Zaostrovanje razmer v Makedoniji
01. 03. 2001 00.00
V Makedoniji se razmere nevarno zaostrujejo. Po zadnjih dneh spopadov med makedonsko vojsko in oboroženimi Albanci, naj bi makedonska vlada v prihodnjih dneh dala upornikom ultimat. V strahu pred novim kriznim žariščem je zveza Nato pozvala vlado v Skopju naj ne izvede oborožene akcije proti albanskim upornikom.
Ameriška vojaška ladja v Kopru
28. 02. 2001 00.00
Na neuradni obisk je v luko Koper priplula ameriška vojaška ladja USS Portland. Poveljnika ladje bo sprejel poveljnik 430. Mornariškega odreda v vojašnici Slovenski pomorščaki v Ankaranu, kapitan korvete Boris Geršak, ločeno pa tudi župan mestne občine Koper Dino Pucer. Ameriška ladja, katere ogled za javnost ni predviden, bo iz luke Koper izplula v sredo 7. marca zjutraj.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Konec cvičarske vojne
25. 02. 2001 00.00
Zakon o vinu, ki so ga poslanci po hitrem postopku sprejeli v četrtek, prinaša konec spora o pridelovalnem območju cvička. Zakon namreč natančno določa meje dolenjskega vinorodnega okoliša in s tem območje, kje se cviček sme pridelovati in kje ne. Pravi cviček pa boste lahko odslej prepoznali tudi s pomočjo oznake PTP - Priznano tradicionalno poimenovanje - na steklenici.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Moderni klasiki Cankarjeve založbe
23. 02. 2001 00.00
Predstavniki Cankarjeve založbe so danes v Ljubljani predstavili prve knjige iz nove knjižne zbirke Moderni klasiki, ki je nadaljevanje in nadgrajevanje z novim stoletjem zaključene zbirke 20. stoletje. Prvi moderni klasiki v zbirki so Nemec Bernhard Schlink z romanom Bralec, Španec Camilio Jose Cela z Mazurko za dva mrtveca in Južnoafričan John M. Coetzee z delom V srcu dežele.
Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".
Norac se je predal
21. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki so ga pred dvema tednoma obtožili vojnih zločinov, se je zvečer predal hrvaški policiji. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da je Norac pod nadzorom predstavnikov policije, ki ga bo privedla v preiskovalni center županijskega sodišča na Reki.
Tovornikova v Bruslju
21. 02. 2001 00.00
Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Magdalena Tovornik se je danes v Bruslju udeležila donatorske konference za prvo delovno omizje Pakta stabilnosti za JV Evropo, t.j. delovno omizje za demokratizacijo in človekove pravice, ki mu v prvi polovici leta sopredseduje Slovenija. Tovornikova je srečanje, ki so se ga udeležile vse države EU ter ZDA in Kanada, označila kot zelo uspešno. Na srečanju so donatorji jasno povedali, da pričakujejo čim hitrejše konkretne rezultate na posameznih področjih. Slovenija pozna regijo, zato to zahtevo donatorjev razume in podpira, je v izjavi za STA povedala Tovornikova. Donatorji so tudi poudarili pomen regionalnega pristopa, kar se prav tako ujema s prizadevanji Slovenije za tesnejše sodelovanje z državami, ki jih projekti pakta stabilnosti zadevajo, je zatrdila Tovornikova.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Mesić o vstopu v EU
21. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Dunaju dejal, da je Hrvaška od začetka reform pred letom dni spremenila številne zakone, da bi lahko čimprej pristopila k Evropski uniji. Po mnenju Mesića sprejemanje zakonov ni dovolj, zakone je potrebno tudi uresničevati. Nacionalistične demonstracije preteklih tednov v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, osumljenemu vojnih zločinov, po Mesićevih besedah ne bodo ogrozile reform.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Bodo haaški obsojenci kazen odslužili v Veliki Britaniji?
19. 02. 2001 00.00
Devet obsojencev Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu bodo kmalu prepeljali v nek britanski zapor, kjer bodo služili zaporno kazen. Kot piše britanski časnik The Mirror, bo med njimi tudi Tihomir Blaškič, ki ga je sodišče zaradi etničnega čiščenja v dolini Lašve v BiH obsodilo na 45 let zapora.
Polanski pripravlja nov film
17. 02. 2001 00.00
Ameriški režiser Roman Polanski je glavno vlogo v svojem novem filmu Pianist dodelil ameriškemu igralcu Adrienu Brodyju. Brody, ki ga lahko na naših platnih vidimo v filmu Spika Leeja Samovo poletje, bo v biografskem projektu zaigral poljskega skladatelja Wladyslawa Szpilmana, je povedal Polanski.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Napad v bližini Bagdada
16. 02. 2001 00.00
Ameriška letala so prvič po koncu Zalivske vojne napadla cilje v neposredni bližini iraške prestolnice Bagdad. To naj bi se zgodilo zaradi iraškega kršenja prepovedi poletov nad varnostnim območjem na jugu Iraka. Televizijska mreža CNN je poročala, da so ameriška letala rakete izstrelila iz območja prepovedi poletov. Šest detonacij je bilo slišati v južnem delu prestolnice Bagdad. Sirene za zračni napad so se v Iraku oglasile ob 18.45 po srednjeevropskem času. Poročil o žrtvah še ni.
Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu
16. 02. 2001 00.00
Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.
Dogovor o poteku meje
16. 02. 2001 00.00
ZRJ in Makedonija sta se po več letih pogajanj sporazumeli o poteku meje med državama. Jugoslovanski pogajalec Radojko Bogojević je v Skopju dejal, da s tem v odnosih med ZRJ in Makedonijo ni več spornih vprašanj. Mešana strokovno-diplomatska komisija je namreč dokončno uskladila predlog sporazuma o meji, ki ga bosta jugoslovanski in makedonski predsednik Vojislav Koštunica in Boris Trajkovski podpisala na vrhu o JV Evropi 23. februarja v Skopju. Pred tem bosta predlog sporazuma obravnavali še vladi obeh držav, parafirala pa zunanja ministra.
Del Pontejeva zaključila obisk
15. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila uradni obisk v Črni gori. Ena od obtožnic, ki jih je izročila tamkajšnjim oblastem, se najverjetneje glasi na ime Radovana Karađića.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Kmalu pogajanja o Prevlaki
15. 02. 2001 00.00
Zvezni zunanji minister ZRJ Goran Svilanović je ocenil, da so odnosi med ZRJ in Hrvaško boljši, kot pa so bili. Tako se bodo lahko kmalu začeli pogovori o "celoti meja" med državama, pri tem bi Prevlaka bila le eno od vprašanj. Svilanović je ocenil, da je bil lanski črnogorski predlog o Prevlaki dober in da bi ga kazalo upoštevati. Do pogovorov naj bi prišlo čimprej. Enako je tudi glede sukcesije, pri kateri se po Svilanovićem mnenju pozablja dejstvo, da morajo države naslednice med seboj deliti tudi probleme, ki so pri tem nastale in skušati razlike obrniti v prednosti, ki jih prinašajo dobrososedski odnosi. Po Svilanovićevem mnenju je ena od zavor pri izboljšanju odnosev s Hrvaško tudi vprašanje aretacij obtoženih za vojne zločine, predvsem "vukovarske trojice". Svilanović je dejal, da nihče ne zanika zločinov, vendar pa obstaja v javnosti več pogledov in več dejstev o posameznih dogodkih. Zavzel se je za akcijo, v kateri bi se povedala resnica o zločinih posameznih Srbov, o zločinih posameznih Hrvatov, ali zločinih posameznih tretjih strani. To naj bi po njegovem bila naloga "komisije za resnico".
Sodba za pet vojnih zločincev
14. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo 22. februarja izreklo sodbo v primeru proti trem bosanskim Srbom, 26. februarja pa v primeru proti dvema bosanskima Hrvatoma, vsi so obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes povedal tiskovni predstavnik sodišča v Haagu.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.