zahteva
Nadzorni svet Elesa zahteva oceno škode
13. 02. 2001 00.00
Nadzorni svet Elektro-Slovenija (ELES) je podrobno preučil vse pogodbe o uvozu ter izvozu električne energije, ki so bile sklenjene v obdobju, ko je to javno podjetje za upravljanje s slovenskim elektroenergetskim sistemom vodil še Vitoslav Türk. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Elesa Robert Golob, so sedanji upravi naložili, naj do četrtkove seje vlade dopolni poročilo o sklepanju uvozno-izvoznih pogodb za električno energijo v omenjenem obdobju, saj vsa dejstva niso dovolj natančno pojasnjena. Golob je pri tem izpostavil sklep vlade, da je potrebno oceniti neposredno škodo, ki so jo zaradi teh pogodb utrpeli domači proizvajalci električne energije.
Beograd po pomoč k zvezi NATO
13. 02. 2001 00.00
Namestnik srbskega premiera Nebojša Čović bo v četrtek odpotoval na pogovore na sedež zveze NATO v Bruslju saj si srbske vlade prizadeva pridobiti pomoč zveze NATO v boju proti albanskim skrajnežem, so sporočili iz Čovičeve stranke Demokratična alternativa. Tiskovna agencija Beta je poročala, da bo Čović v Bruslju med drugim predstavil načrt za rešitev krize na jugu Srbije, v katerem je tudi zahteva po zožitvi ali celo ukinitvi varnostnega območja ob administrativni meji s Kosovom.
Daewoo Motor ustavil proizvodnjo
12. 02. 2001 00.00
Globoko zadolženi južnokorejski proizvajalec avtomobilov Daewoo Motor je danes začasno ustavil večji del proizvodnje v svoji največji domači tovarni, ki stoji zahodno od Seula. V torek bodo obstali tudi tekoči trakovi v preostalem delu tovarne. Tovarna, v kateri izdelujejo modele lanos, leganza in magnus, bo zaprta tri tedne, do 6. marca, je povedala predstavnica podjetja. Drugi največji južnokorejski proizvajalec avtomobilov želi z ustavitvijo proizvodnje zmanjšati zaloge osebnih avtomobilov. V ostalih dveh Daewoojevih tovarnah v Južni Koreji poteka delo nemoteno.
Akcija proti nestrpnosti
12. 02. 2001 00.00
Del prebivalcev Šiške še naprej zahteva, naj notranje ministrstvo v celoti izprazni prehodni dom za tujce v Ljubljani. Oglašajo pa se tudi njihovi nasprotniki. Skupina, ki se je poimenovala Urad za intervencijo, je pred centrom protestirala proti nestrpnosti.
V Celju poteka knjižni teden
12. 02. 2001 00.00
Zanimiva priložnost za pregled knjižnih novosti, ugoden nakup knjig ter razmislek o pomenu knjige in branja za osebno rast bo 5. knjižni teden, ki bo v celjskem Intersparu potekal ta teden. Po besedah Jožeta Volfanda, direktorja podjetja Fit media, ki knjižni teden pripravlja, je letošnji slogan tedna Berem zase! izziv, o katerem bodo razpravljali udeleženci TV tribune na celjski televiziji v sredo. "Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi, ki bere, to počne zaradi tega, ker mora. To od njih zahteva šola, služba, profesionalne obveze, skratka 'drugi'. Bistveno manj ljudi bere, ker si to želi," pravi Volfand.
Ni amnestije za najtežje zločine
10. 02. 2001 00.00
Odbor za pravosodje in upravo v srbski skupščini je včeraj podprl amandma vlade o predlogu zakona o amnestiji, po katerem ne bo nikakršne oprostitve za osebe, ki so bile obsojene za težka dejanja spolnih zločinov ali za dejanja nad osebami mlajšimi od 14 let. Amnestije ne bo tudi za tiste, ki so bili več kot trikrat obsojeni. Vlada Srbije je namreč vložila amandma na predlog zakona o amnestiji, v katerem so iz amnestije izvzeti obsojeni za določene najtežje kategorije zločinov. Po intervenciji javnosti so iz kroga obsojenih, ki naj bi jim zmanjšali kazen na 15, oziroma 25 odstotkov, izvzeli obsojene za najtežja dejanja. Vlada mora pokazati namen, da bo ostro preganjala najtežji kriminal, je dejal premier Zoran 195144inđić. Za osebe obsojene za uboj, ugrabitev, posilstvo, protinravne zločine, krvoskrunstvo, kraja, razbojništvo naj bi sicer veljalo, da se jih osvobodi po 15 odstotkih izrečene kazni.
Popis prebivalstva drugo leto
08. 02. 2001 00.00
Popis prebivalstva, ki se je v Sloveniji že od leta 1961 izvajal v prvem letu desetletja in je bil prvotno predviden za 31. marec letošnjega leta, bo zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev šele naslednje leto, predvidoma na isti datum. Popis, ki bo stal okoli 2,5 milijarde tolarjev, v njem pa bo sodelovalo od 10 do 12 tisoč ljudi, bo zaradi napredujoče informatizacije in s tem večje ažurnosti in povezanosti baz podatkov tokrat zadnji v doslej znani obliki. Prav zaradi tega bodo v tem popisu tudi nekatere novosti. Poleg podatkov o osebah in gospodinjstvih bodo tokrat popisovalci, bistveno bolj natančno kot leta 1991, zbirali tudi podatke o lastništvu stavb in stanovanj, ki jih bodo uporabili za vzpostavitev registra stanovanj, je povedal državni podsekretar Tomaž Smrekar. Register stanovanj bo omogočil večjo varnost prometa z nepremičninami, služil pa bo tudi za njihovo obdavčenje.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Rohr ponudil pomoč Sloveniji
08. 02. 2001 00.00
Odbor deželnega zbora avstrijske Koroške za okolje je soglasno sprejel pobudo predsedujočega Reinharta Rohra, ki predvideva pomoč Sloveniji, če se odpove jedrski energiji. Bistvene dele pobude je izdelala delovna skupina za Krško, ki jo prav tako vodi Rohr.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Naporno usklajevanje proračuna
06. 02. 2001 00.00
Ena najbolj vročih tem v tem trenutku je deljenje proračunske pogače za letošnje leto. V prostorih vlade še vedno poteka seja, na kateri naj bi sprejeli proračunski memorandum, predlog proračuna in program privatizacije državnega premoženja. Seja naj bi predvidoma trajala do poznih večernih ur in kot je popoldne na novinarski konferenci povedal premier Janez Drnovšek, jo bodo skušali jutri končati.
Izpisek iz matične knjige prek interneta
04. 02. 2001 00.00
V centru za upravno informatiko bodo predvidoma že v prvi polovici letošnjega leta omogočili pridobitev izpiska iz matične knjige prek interneta. Projekt elektronskega poslovanja državne uprave je del nacionalne strategije, ki jo je pripravil Center vlade za informatiko (CVI), v prihodnosti pa naj bi bilo možno preko virtualne upravne enote na internetu opraviti vrsto storitev, kot so podaljšanje vozniškega dovoljenja, registracijo avtomobilov ali sprememba bivališča, je za STA povedal vodja Centra za upravno informatiko Tadej Gabrijel.
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
Železničarji ne bodo stavkali
01. 02. 2001 00.00
Centralni stavkovni odbor Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije (SDŽDS) in Sindikata vlakovnih odpravnikov Slovenije (SVOS) ter uprava Slovenskih železnic sta na pogajanjih, ki so se končala pozno sinoči, dosegla dogovor, na podlagi katerega se do nadaljnjega zamrznejo vse aktivno v zvezi s sicer napovedano stavko, je sporočil predsednik stavkovnega odbora Ivan Šenkiš. Pogajalci naj bi imeli težko delo pri usklajevanju novih plačnih količnikov, ki so posledica reorganizacije Slovenskih železnic. Uprava je trdila, da bi uskladitev, ki jo zahteva sindikat, stala dobrih 200 milijonov tolarjev letno, sindikat pa zagotavljal, da bi uskladitev plačnih količnikov ne stala več kot 70 milijonov tolarjev na leto.
Odložilni veto k zakonu o preoblikovanju PCP
01. 02. 2001 00.00
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev državnega sveta vložil predlog za odložilni veto k zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln (PCP) na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropske unije v mejne prodajalne. V obrazložitvi predloga za odložilni veto piše, da je sicer razumljiva zahteva, da na dan vstopa Slovenije v EU ne smemo imeti več prostocarinskih prodajaln na naših mejah, vendar pa je nerazumljiva naglica in prehitevanje dogodkov prav v škodo zaposlenih, ki povrhu delajo še na demografsko ogroženih področjih, kjer ni drugih realnih zaposlitvenih možnosti.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Temnopolti igralci nezaželeni
31. 01. 2001 00.00
Italijanski nogomet je pretresel nov rasistični škandal. Prvoligaš Hellas Verona se je uklonil zahtevam številnih radikalnih desničarskih navijačev in v bodoče ne bo kupoval temnopoltih igralcev. Predsednik Verone Giambattista Pastorello je v televizijskem intervjuju razložil, da "nekaterih igralcev zaradi teh navijačev ne bo v klubu."
Dosežen dogovor v Prosenjakovcih
31. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc in župan občine Moravske Toplice Franc Cipot sta danes podpisala dogovor, da bosta skupno reševala infrastrukturno problematiko izpostave centra za tujce in sočasno kraja Prosenjakovci, s tem pa se tudi zavezujeta, da se strinjata "z nemotenim nadaljnjim delovanjem izpostave centra za tujce za določen čas". V dogovoru je zajeto urejanje vodovodnega sistema, čistilne naprave, postavitev dodatnih 12 zabojnikov, pa tudi zaprtje centra leta 2004, ko naj bi tam nastal mladinski center.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Momir Bulatović ponudil odstop
30. 01. 2001 00.00
Včeraj je zasedal odbor stranke SNP, na katerem so spregovorili o pripravah na volitve v Črni gori, začeli pa so tudi z razpravo o spremembi strankinega statuta in o morebitnem izrednem kongresu stranke, na katerem bi odločali o zamenjavi predsednika stranke Momirja Bulatovića. Momir Bulatović na zasedanju sicer ni bil prisoten, prebrali pa so njegovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, če stranka to zahteva. Lahko pa prenese pooblastila na koga drugega, ki bi stranko vodil do povolilnega časa, ko bo več časa za kongres, je zapisal v pismu. Dodal je še, da je sicer sodeloval z nekdanjim predsednikom ZRJ, vendar se zato ne počuti krivega. Ne želi sprejeti nikakršnega ambasadorskega mesta, ne v Havani, niti v Moskvi. Bulatović je za konec še napisal, da je o zasedanju zvedel iz časopisov, čeprav Zoran Žižić včeraj izjavil, da mu je poslal poziv.
Spopadi na otoku Zanzibar
28. 01. 2001 00.00
V krvavih spopadih med pripadniki opozicije in varnostnimi silami je na tanzanijskem otoku Zanzibar umrlo najmanj 27 ljudi, nemiri pa se širijo tudi na celino. Ponoči so v tanzanijski prestolnici Dar es Salaam aretirali 99 ljudi, do spopadov je prišlo tudi v mestu Mwazi, hudi spopadi pa potekajo na otoku Pemba, kjer so zdravniki potrdili 16 smrtnih žrtev. Opozicijski voditelji trdijo, da so oblasti na Pembo poslale vojsko, ki naj bi umirila položaj.
Milejši režim na mejah
27. 01. 2001 00.00
Danes, v soboto, stopa v veljavo navodilo, ki podrobno določa zakonske kriterije za zavrnitev vstopa tujcev v Slovenijo ter pogoje za izdajo vizumov za enkratni vstop v državo ter tranzitnih vizumov na nekaterih večjih mejnih prehodih s sosednjimi državami. Tako lahko po novem tujec vizum za enkratni vstop v državo zaradi ugotovljenih nepredvidljivih oziroma nujnih zadev ali humanitarnih razlogov, na podlagi mednarodno sprejetih obveznosti ali če je to v slovenskem interesu, dobi tudi na mednarodnih mejnih prehodih. Navodilo je izdal notranji minister Rado Bohinc, v Uradnem listu pa je bilo objavljeno 12. januarja.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Zahteva po referendumu o zaščiti Slovencev
24. 01. 2001 00.00
Desnosredinska večina v svetu Videmske pokrajine je pripravila resolucijo, s katero zahteva izvedbo referenduma o zaščiti Slovencev v Benečiji v okviru zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki čaka na potrditev v italijanskem senatu. Resolucijo so že poslali predsedniku senata Nicoli Mancinu, s tem pa želi desna sredina doseči, da bi ta postala del kolesja še pred začetkom razprave o zaščitnem zakonu, danes piše Primorski dnevnik.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Mateja Klarič do vrhovnega sodišča
20. 01. 2001 00.00
Pobudnica zahteve za razpis referenduma o odloku Mestne občine Ljubljana (MOL) o cestnoprometni ureditvi v slovenski prestolnici, ki predvideva vnovično vklepanje nepravilno parkiranih avtomobilov v lisice, Mateja Klarič se je potem, ko je njeno zahtevo po izdaji začasne odredbe o zadržanju omenjenega odloka zavrnilo upravno sodišče, pritožila na vrhovno sodišče.
Sloveniji zaupano sopredsedovanje
19. 01. 2001 00.00
Na ministrstvu za zunanje zadeve je danes potekal sestanek predstavnikov ministrstev, vladnih uradov in služb ter predstavnikov nevladnih organizacij, ki so vključeni v aktivnosti delovnega omizja za demokratizacijo in človekove pravice Pakta stabilnosti za JV Evropo. Sestanek je vodila državna sekretarka na MZZ Magdalena Tovornik, ki jo je vlada nedavno imenovala za sopredsedujočo delovnega omizja. Sloveniji je bilo namreč v okviru pakta stabilnosti zaupano sopredsedovanje omizju v prvem polletju 2001.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
Odbor podprl novelo zakona
17. 01. 2001 00.00
Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je podprl novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Državnemu zboru bo predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Sicer pa je današnja razprava na seji matičnega odbora pokazala, da bi bilo nujno čimprej pripraviti nov sistemski zakon na tem področju, saj je obstoječi zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 že precej zastarel, obenem pa tudi ni skladu z ustavo in evropsko zakonodajo.
FIFA in UEFA v sporu
16. 01. 2001 00.00
Sprememba sistema prestopov nogometašev, ki ga zahteva Evropska unija, je poglobila spor med Evropsko (UEFA) in Mednarodno nogometno zvezo (FIFA). Razlog za spor, ki se je napovedoval več mesecev, sinoči pa je končno izbruhnil, je pismo FIFA naslovljeno EU, v katerem se osrednja nogometna organizacija strinja z večino zahtev iz Bruslja.