zahteva
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Ostanov 36. dan gladovne stavke
14. 11. 2000 00.00
Na gladovni protest višjega profesorja Iztoka Ostana s portoroške fakultete za pomorstvo in promet (FPP) se je odzvalo tudi Obalno društvo pedagoških delavcev. Na dekana FPP Stojana Petelina in člane Senata FPP so naslovili pismo, v katerem pozivajo, naj poiščejo ustrezno pravno možnost in v najkrajšem času ugodijo začetnima zahtevama Iztoka Ostana. Obalno društvo pedagoških delavcev je svojo zahtevo utemeljilo s strokovno zavestjo pedagoških delavcev, so zapisali v pismu. Naslovnike pozivajo predvsem v imenu humanih načel, da storijo vse za zaščito človekovega življenja.
Pogajanja z EU
14. 11. 2000 00.00
Slovenija je na današnjem krogu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo končala usklajevanja o prostem opravljanju storitev. S tem se je število doslej na pogajanjih zaprtih poglavji unijinega pravnega reda povzpelo na trinajst. Vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik je bil z doseženim v Bruslju zadovoljen, obžaloval pa je, da zaradi še nezavzetega skupnega pogajalskega stališča petnajsterice na dnevnem redu ni bilo tudi poglavja o socialni politiki in zaposlovanju, saj je menil, da bi ga bilo moč prav tako zapreti.
Na Kosovu začeli 12-urno splošno stavko
14. 11. 2000 00.00
V Prištini in v številnih drugih kosovskih mestih se je ob 8. uri začela splošna stavka, s katero več deset tisoč ljudi od mednarodne skupnosti zahteva nujne ukrepe za hitro in brezpogojno izpustitev skoraj 800 albanskih zapornikov iz srbskih zaporov in razjasnitev usode najmanj 3400 izginulih Albancev. Vsi prištinski dnevniki danes precej pozornosti namenjajo tudi včerajšnji triurni splošni protestni stavki, in zatrjujejo, da naj bi se je udeležilo skoraj 100.000 ljudi. Dnevnik Koha Ditore v članku z naslovom Začetek konca potrpljenja navaja, da se je več deset tisoč prebivalcev pridružilo družinam albanskih zapornikov, ki že sedem dni protestirajo pred narodnim gledališčem v Prištini.
Dogovor Londonske in Ljubljanske borze
14. 11. 2000 00.00
Na Ljubljanski borzi od 13. do 15. novembra poteka obisk delegacije predstavnikov Londonske borze, katerega glavni namen je podpis dogovora o sodelovanju med Londonsko in Ljubljansko borzo . Delegacijo vodi Joanne Menges, ki je na Londonski borzi odgovorna za celotni globalni poslovni razvoj, spremljata pa jo Philip Morgan-Rees, ki pokriva srednjo in vzhodno Evropo, ter njegov namestnik Charlie Platt.
Razpis za direktorja Agencije za energijo
13. 11. 2000 00.00
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je danes znova objavilo razpis za delovno mesto direktorja Agencije za energijo, ki ga je sicer objavilo že 14. oktobra, pet dni zatem pa preklicalo. Pri objavi razpisa naj namreč ne bi upoštevali vseh načel za pripravo razpisa, zdaj pa so po besedah vodje ministrovega kabineta Petra Sušnika oblikovali tako komisijo, potrebno za izvedbo javnega razpisa, v zadnjem Uradnem listu pa je bil objavljen tudi statut agencije.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
OPEC ne bo povečal proizvodnje
12. 11. 2000 00.00
Naftni ministri članic Organizacije proizvajalk in izvoznic nafte (OPEC)
Komisija zahteva ponovno štetje
12. 11. 2000 00.00
V okrožju Palm Beach na Floridi so na štirih voliščih, kjer naj bi volilci zaradi nepreglednosti glasovnic namesto za predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora pomotoma glasovali za kandidata Reformne stranke Pata Buchanana, ponoči končali ročno preštevanje glasovnic. Volilna komisija je po enem odstotku preštetih glasovnic sporočila, da je Gore pridobil 36 glasov, republikanski predsedniški kandidat George Bush ml. pa izgubil tri. Komisija je zahtevala ponovno štetje skupno prek 425.000 glasovnic na vseh voliščih v tem okrožju. Policija v Miamiju pa je v enem od hotelov v središču mesta odkrila zaprto volilno skrinjico, ki jo je policija takoj zapečatila. Ni znano, kako se je skrinjica znašla v hotelu. Volilni štab Ala Gora je sinoči zahteval, da pravni svetovalci republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega umaknejo pritožbo, s katero želijo preprečiti ponovno preštevanje glasov v nekaterih okrožjih na Floridi. "Pozivamo Bushev tabor, naj umakne tožbo, ter omogoči vnovično in natančno preštevanje vseh glasov na Floridi. Če je Bush resnično prepričan v svojo zmago na Floridi, ni razloga za strah pred ročnim preštevanjem glasov," je dejal posebni odposlanec Ala Gora na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christopher. Kandidat, ki bo zmagal na Floridi, bo dobil glasove tamkajšnjih 25 elektorjev in bo zmagovalec ameriških predsedniških volitev.
Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.
Arafat zahteva razporeditev mirovnih sil
11. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pred Varnostnim svetom ZN zahteval razporeditev mednarodnih mirovnih sil na palestinskih
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
US zavrnilo zahtevo
10. 11. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo občin Izola, Koper in Piran, na seji 26. oktobra soglasno sklenilo, da se zahteva za oceno ustavnosti drugega stavka prvega odstavka devetega člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji zavrže. Pobudnice so menile, da bi morale imeti prednost pri pridobivanju kmetijskega zemljišča na svojem območju pred denacionalizacijskimi upravičenci, ker naj bi oddajale ta zemljišča v zakup lokalnim prebivalcem izključno za obdelavo in s tem uresničevale ustavno zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 67. in z 71. členom ustave, nedopustno pa naj bi posegla tudi v koncept varstva kmetijskih zemljišč, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Arafat jutri v VS ZN
09. 11. 2000 00.00
Diplomatski viri v ZN so danes sporočili, da jutri v Varnostnem svetu ZN pričakujejo palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ki zahteva namestitev mednarodnih sil ZN na palestinskih ozemljih.
Pozitivna ocena o napredku
08. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.
Policisti zahtevajo uskladitev plač
07. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) s 1. decembrom letos od vlade zahteva izplačilo dodatkov za višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce, dodatke zaradi prepovedi političnega udejstvovanja policistov ter za sobotno delo. V sindikatu so prepričani, da brez tega ni mogoče doseči enakopravnega vrednotenja dela delavcev v državnih organih, pisna dokazila o uresničitvi zahtev pa pričakujejo do ponedeljka, 13. novembra, so predstavniki PSS zapisali v pismu predsedniku vlade Andreju Bajuku.
Odstopi pri BMG Entertainment
06. 11. 2000 00.00
Predsednik uprave in izvršni direktor družbe BMG Entertainement, podružnice nemškega Bertelsmanna, sta ponudila odstop, potem ko je pred nekaj dnevi Bertelsmann napovedal sklenitev strateškega partnerstva z Napsterjem, glasbeno borzo na internetu. Predsednik uprave Strauss Zelnick in izvršni direktor Michael Dornemann naj bi položaj zapustila po 31. decembru. V odstopni izjavi sta vodstvena delavca poudarila, da želita omogočiti reorganizacijo sektorjev za televizijo, glasbo in nove medije v Bertelsmannu. Omenjena funkcionarja sta imela nesoglasja s prvim možem Bertelsmanna Thomasom Middelhoffom glede prihodnje strategije koncerna, danes poroča Financial Times.
Pahor pisal Drnovšku
06. 11. 2000 00.00
Predsednik ZLSD Borut Pahor je v pismu, ki ga je v zvezi s popravljenim predlogom
Aretacije kurdskih politikov
05. 11. 2000 00.00
Turške oblasti so na vzhodu Turčije aretirale okoli 50 lokalnih politikov, pripadnikov glavne legalne prokurdske Demokratske stranke ljudstva (HADEP), so danes sporočili iz te stranke. Aretirani so bili predvsem lokalni kurdski politiki, ki so bili aktivni na območju mest Van in Yueksekova. Vodstvo HADEP, ki se že dalj časa pritožuje zaradi stopnjevanja pritiska turških oblasti na to stranko, zahteva takojšnjo izpustitev svojih pripadnikov. V minulih mesecih so oblasti na vzhodu Turčije aretirale več politikov HADEP in jih postavile pred sodišče, zaradi domnevnega podpiranja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) pa so proti stranki sprožile tudi postopek o prepovedi delovanja.
OPEC o visoki ceni nafte
05. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Rilwanu Lukman je včeraj ob otvoritvi konference o energetiki v Teheranu dejal, da bodo članice OPEC zmanjšale količino načrpane nafte, če bi prihodnje leto cena nafte padla pod 22 ameriških dolarjev za sod. Mehanizem uravnavanja cen pri OPEC namreč predvideva, da se črpanje nafte poveča za 500.000 sodov na dan za 20 delovnih dni, če cena preseže 28 dolarjev za sod, mehanizem pa zahteva tudi enako zmanjšanje proizvodnje za 10 delovnih dni, če cena nafte pade pod 22 dolarjev za sod.
Politiki in parlamentarci v Vatikanu
04. 11. 2000 00.00
V Vatikanu so je danes začela slovesnost ob Jubileju parlamentarcev in politikov, ki se ga udeležuje 2500 predstavnikov parlamentov iz 93 držav,
Policijski sindikat opozarja
03. 11. 2000 00.00
Predstavniki Policijskega sindikata Slovenije so na današnji novinarski konferenci opozorili na vse bolj nevzdržne razmere, povezane z varovanjem t.i. zelene meje zaradi nenehnega povečevanja števila tujih ilegalnih prebežnikov, ki prek Slovenije skušajo priti na Zahod. Čedalje večje število ilegalcev zahteva dodatno angažiranje policistov, številne nadure, ki niso izplačane, vlada pa ni storila ničesar, da bi ilegalne migracije zmanjšala, opozarjajo v policijskem sindikatu. Hkrati so vlado pozvali, naj čimprej ustrezno ukrepa. Protestno pismo o problematiki ilegalcev bodo vladi poslali v ponedeljek, v njem pa bodo zahtevali tudi njeno posredovanje pri vladah Madžarske in Hrvaške, ki za zaustavitev prebežnikov kljub obljubam nista storili ničesar.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Erikkson bi sedel na obeh stolčkih
02. 11. 2000 00.00
Novi angleški nogometni selektor in trener italijanskega Lazia Sven Goran Erikkson je izrazil upanje, da bi v sezoni 2000/01 opravljal obe funkciji. Vodstvo italijanskega moštva je že odločno zavrnilo to možnost in od 52-letnega švedskega nogometnega strokovnjaka strogo zahteva izpolnjevanje vseh pogodbenih obveznosti, medtem ko je Erikkson prepričan, da bi brez večjih težav lahko istočasno sedel na obeh stolčkih.
DeSUS o vstopu v koalicijo
02. 11. 2000 00.00
Na ljubljanski Ježici je potekala seja izvršnega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), njegovi člani pa so se odločali o tem, pod kakšnimi pogoji bi stranka upokojencev vstopila v koalicijo z LDS oz. o tem, ali bi se stranka strinjala s sklenitvijo ločenega sporazuma, ki ga kot eno od možnosti sodelovanja z "malimi strankami" omenja prvak LDS in najverjetnejši mandatar Janez Drnovšek. Sicer pa mora končno odločitev v zvezi s sklenitvijo koalicijske pogodbe sprejeti svet DeSUS.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
FAZ o manjšinski vladi
26. 10. 2000 00.00
Izjave predsednika LDS Janeza Drnovška so včeraj povzročile govorice, da bi v Sloveniji lahko sestavili manjšinsko vlado, ki bo večino v parlamentu iskala glede na posamezne primere, piše v današnji izdaji o razmerah v Sloveniji po parlamentarnih volitvah nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.