zahteva
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
Grčija zahteva končanje vojaških vaj
21. 10. 2000 00.00
Grčija je danes prekinila sodelovanje na zavezniških vojaških vajah Destined Glory-2000 v Turčiji in zahtevala njihovo prekinitev zaradi "nesprejemljivega obnašanja" Turčije, je sporočil grški zunanji minister Akis Cohazopulos.
Ivanušič ni izpolnil Bajukove zahteve
21. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je ministru za finance Zvonku Ivanušiču poslal dopis z obvezujočim napotkom, da državno sekretarko na ministrstvu za finance Romano Logar v roku 24 ur predlaga za vršiteljico dolžnosti direktorice DURS.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Zahteva po zamenjavi generala Pavkovića
20. 10. 2000 00.00
Predsednik in podpredsednik Gibanja za demokratično Srbijo (PDS), Momčilo Perišić in Dragan Vukšić sta od jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala, naj zamenja načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovića.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
4. slovenska konference o odnosih z javnostmi
20. 10. 2000 00.00
Stroka odnosov z javnostmi ni le potreba, temveč nuja in vsakodnevna zahteva organizacij in posameznikov, predvsem pa ni prodajanje megle ali okrasno dopolnilo medijskih akcij, je resna in odgovorna dejavnost, katere cilj je ustvarjanje konkretnih vrednosti organizacij, profitnih in neprofitnih, je ob uradnem začetku četrte slovenske konference o odnosih z javnostmi v Portorožu povedala predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Nada Serajnik Sraka. Pred praznovanjem 10-letnice društva prihodnji mesec je predsednica kritično ocenila tudi razvoj stroke, ki v Sloveniji še ni razumljena in zato podcenjena, ter nadaljnji razvoj predstavila na strokovnih temeljih, ki jih bodo opredeljevali enotno delovno okolje in standardi dela v stroki.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
V severni Italiji izredne razmere
16. 10. 2000 00.00
Neurje v severni Italiji zahteva z dneva v dan več žrtev. Italijanska vlada je zaradi poplav v Piemontu in dolini Aoste, kjer nepretrgano dežuje že štiri dni,razglasila izredne razmere. Po poročanju italijanske televizije je umrlo že najmanj 13 oseb, več tisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Samo v pokrajini Val d' Aosta naj bi po zadnjih navedbah italijanskih oblasti utonilo deset ljudi. O dveh žrtvah poročajo iz prav tako hudo prizadetega Piemonta.
Pogajanja o srbski prehodni vladi
16. 10. 2000 00.00
Pogajanja o sestavi srbske prehodne vlade med predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), vladajoče Srbske socialistične stranke (SPS) ter Srbskega gibanja prenove (SPO) se danes nadaljujejo. Generalni sekretar SPS Zoran Anđelković je izjavil, da naj bi dogovor podpisali še danes.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Puff Daddyja tožijo
15. 10. 2000 00.00
Lastnik nočnega lokala v New Yorku zahteva od znanega raperja Puff Daddyja odškodnino v višini 1,8 milijona ameriških dolarjev zaradi upadlega obiska v svojem lokalu.
Izredno zasedanje ZN
14. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov bo verjetno v začetku prihodnjega tedna na pobudo arabskih držav in skupine držav v razvoju sklicala izredno zasedanje zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Države pobudnice so predlagale tudi osnutek resolucije, ki tako kot nedavno sprejeta resolucija Varnostnega sveta obsoja prekomerno uporabo sile v spopadih med Izraelci in Palestinci.
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.
Izetbegović odstopil
14. 10. 2000 00.00
Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović je po desetih letih v političnem vrhu BiH na izrednem zasedanju predsedstva tudi uradno odstopil s položaja. "Kot sem napovedal, sem se iz že znanih razlogov odločil za odstop še pred koncem mandata," je dejal 75-letni Izetbegović, ki je junija kot razlog za odločitev navedel starost in slabo zdravje. Tedaj je pojasnil, da delo člana predsedstva zahteva fizične sposobnosti, ki jih nima več.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Rusija in Grčija naj uskladita politiko do ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Grčija in Rusija bi morali izrabiti svojo vlogo kot tradicionalni zaveznici ZRJ v sodelovanju z novim vodstvom v Beogradu in s širšo regijo, je danes dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Zaprli več mejnih prehodov med Avstrijo in Češko
11. 10. 2000 00.00
Avstrijski nasprotniki jedrske energije so danes ponovno zaprli več mejnih prehodov s Češko zaradi začetka obratovanja
Borci in ZLSD o levosredinski vladi
10. 10. 2000 00.00
Predstavniki vodstev Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZB NOV) in Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) so se danes sestali V Ljubljani. ZLSD je po oceni vodstva ZZB pripadnost vrednotam NOV, kot enemu od temeljev slovenske državnosti, izkazovala že doslej, predstavniki ZLSD pa so se tem vrednotam zavezali tudi za prihodnost. Oboji so izrazili pričakovanje, da se bo po volitvah oblikovala levosredinska vlada, so sporočili iz ZLSD.
Na slovenskih šolah v Italiji danes ni pouka
09. 10. 2000 00.00
Deželno tajništvo Sindikata slovenske šole se je pridružilo današnji stavki italijanskih šolnikov, ki so jo razglasile vsedržavne sindikalne organizacije šolnikov v protest proti neučinkovitim pogajanjem z ministrstvom za šolstvo za povišanje plač v šolstvu in za pokojninski sklad. Po pisanju Primorskega dnevnika sindikat slovenske šole ob tej stavki tudi zahteva, da italijanska vlada in ministrstvo za šolstvo priznata dejansko avtonomijo in specifičnost slovenske šole, in da čimprej imenujeta v redno delovno razmerje slovenske profesorje. To vprašanje se vleče že dobro desetletje. Toliko časa namreč profesorji niso bili imenovani v redno razmerje, ker niso bili razpisani natečaji za slovenske profesorje, lestvice habilitiranih pa so tudi že vrsto let izčrpane.
Jutri opozorilna stavka delavcev v elektrogospodarstvu
09. 10. 2000 00.00
Delavci združeni v Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) bodo jutri izvedli dveurno opozorilno stavko, saj vlada skupaj s pogajalsko skupino SDE ni uresničila nobene od že znanih stavkovnih zahtev. Stavka bo potekala v družbah elektrogospodarstva ob različnih urah, pri tem pa ne bo prišlo do odklopa električne energije, ampak ne bodo popravljali napak, nastalih na električnem omrežju. V primeru, da vlada ne bo uresničila njihovih zahtev, med katerimi je najpomembnejša zahteva po konkretno opredeljeni celoviti sanaciji družbe Nafta Lendava v skladu z že sprejetim sklepom vlade in zahtevami sindikata Nafte Lendava, bo SDE 19. oktobra izvedel generalno stavko.
Uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah
09. 10. 2000 00.00
Forum staršev za otrokove pravice, ki deluje znotraj Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), se zavzema za uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah, ki naj bi jo slovenski šolski sistem kršil. Konvencija o otrokovih pravicah omogoča in tudi zahteva, da jo v državah podpisnicah uporabljajo neposredno ne glede na stanje v domači zakonodaji, je poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Po njeni oceni je slovenski šolski sistem namreč neustrezen, saj zanemarja dejanske potrebe in zmogljivosti otrok ter odraščajoče mladine in jih potiska v malodušje. Vzgoja otrok in razvoj čustvene inteligence pa nimata prostora v sedanjem liberalnem šolskem sistemu. Forum staršev se tako zavzema za odpravo točkovnega sistema in eksternega preverjanja znanja iz osnovnih šol.
Bajuk in Logarjeva o razrešitvi Grilja
08. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk in državna sekretarka v ministrstvu za finance Romana Logar sta na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki podrobneje pojasnila razloge za petkovo razrešitev direktorja Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojana Grilja, ter se odzvala na izjavo finančnega ministra Zvonka Ivanušiča, ki je Griljevo razrešitev označil za nezakonito. Vsi člani vlade, tudi finančni minister, so bili enotnega mnenja ter tudi povsem prepričani, da do te razrešitve mora priti, "ker to zahteva elementaren princip vladavine prava in enakosti vseh pred zakonom
Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev
06. 10. 2000 00.00
Po vsej Sloveniji je danes opozorilno stavkala večina članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Čeprav se je stavkovni odbor že včeraj z resornima ministroma dogovoril o pospešitvi pogajanj za uresničitev stavkovnih zahtev, so stavko danes vseeno izpeljali, začasno pa so odložili splošno stavko, napovedano za 11. oktober.
Nizozemska zahteva osvoboditev štirih Nizozemcev
06. 10. 2000 00.00
Nizozemska je danes od novoizvoljenega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala osvoboditev štirih Nizozemcev, ki so jih obtožili terorizma in aretirali v času režima Slobodana Miloševića. Po besedah nizozemskega premiera Wima Koka je zahtevo po "osvoboditvi v kratkem roku" Koštunici prenesel nizozemski odpravnik poslov v Beogradu Kees Klompenhouwer, ki je obenem Koštunici čestital za zmago na nedavnih predsedniških volitvah, je poročala nizozemska tiskovna agencija ANP. Jugoslovanske oblasti so štiri Nizozemce aretirale 31. julija ob srbsko-črnogorski meji. Med drugim so jih obtožile priprave atentata na takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Nizozemcem so 17. septembra pripor podaljšali še za mesec dni. Sicer pa so oblasti v Beogradu danes izpustile Kanadčana in dva Britanca, ki so jih zaradi posedovanja orožja aretirali 1. avgusta ob administrativni meji med Črno goro in Kosovom.